GledalKaja

John Everett Millais, Ofelija , 1851–1852, olje na platnu, 76.2 cm × 111.8 cm, Tate Britain, London.  Slika je ocenjena na £30 milijonov.  Slikar John Everett Millais (1829 – 1896) je leta 1850 šokiral angleško javnost, ko je razstavil sliko Kristus v hiši svojih staršev. Tematike se je lotil preveč realistično, so mu očitali kritiki. Dejali so, da je modela, ki sta predstavljala Jezusa in mamo Marijo, našel na ulici in ni bil pri tem prav nič izbirčen. Še posebej oster je bil Charles Dickens, ki je napisal uničujočo kritiko: Marija je tako ostudna v svoji grdoti, da bi izstopala od preostale družbe kot pošast v najbolj podlem kabareju v Franciji ali v najslabši prodajalni gina v Angliji. John Everett Millais, Kristus v hiši svojih staršev , 1849-1850, olje na platnu.  Zaradi polemike je kraljica Viktorija prosila, naj ji sliko prinesejo v Buckinghamsko palačo, da si jo lahko ogleda zasebno. Dve leti prej je Millais skupaj s slikarjema Williamom Holmanom Huntom in Danteje...

  Včeraj, 30. novembra 2022 so v Narodni galeriji odprli veliko razstavo slik, grafik in risb Mateja Sternena (1870 – 1949). Bila sem tam in pred vami je poročilo. Razstavo, katere avtor je dr. Andrej Smrekar, so ob pripravili ob 152. obletnici Sternenovega rojstva. Sternen je imel med vsemi našimi impresionisti najboljšo izobrazbo. Sprva se je šolal v Gradcu (kjer je spoznal tudi Jožeta Plečnika), nato na Dunaju in v Münchnu v Ažbetovi slikarski šoli ( o Ažbetovi šoli ). Pri Ažbetu je ostal kar 8 let preden se je vrnil v domovino (ostali impresionisti so se vrnili že prej).  Pomladno sonce, olje na platnu, 1906-1909. Sternen je med slovenskimi impresionisti morda najbolj zapostavljen.    Jutro - Roza Sternen, olje na platnu, 1906-1907. Dalije, olje na platnu, 1932. Dr. Smrekar pravi, da v njegovih delih zasledimo vplive različnih mojstrov, kot na primer Velazqueza in Rembrandta, Rubensa in Tiziana, Fragonarda in Boucherja. Od modernistov pa so nanj vplivali Edgar De...

3. december je neformalen praznik, ki ga obeležujemo na dan rojstva Franceta Prešerna. Na ta dan muzeji in galerije odprejo svoja vrata in povabijo na brezplačen ogled stalne zbirke, morda pa tudi občasne razstave. Poglejmo, kaj se bo dogajalo v Ljubljani! Začnimo z Moderno galerijo! Občasna razstava Momental-mente pod vodstvom gostujočega kustosa dr. Andreja Medveda se je poslovila, v spodnjih prostorih pa je še vedno na ogled majhna, a izjemno prijetna razstava o stereofotografiji ljubiteljskega fotografa Franca Ferjana. O njej sem pisala tu:  https://gledalkaja.blogspot.com/2022/11/razstava-arzenal-spominov-ali-intimna.html  Razstava bo sicer na ogled do predvidoma 22. januarja 2023. Vedno znova navdušuje tudi stalna zbirka, ki predstavlja slovensko moderno umetnost - torej celotno 20. stoletje. Tu lahko najdete naše impresioniste Jakopiča, Groharja, Sternena in Jamo, pa seveda brata Kralj, Vena Pilona, Franceta Miheliča, našega avantgardista Avgusta Černigoja, Zorana Muši...

  Mineva 11 let odkar je Muzej  sodobne umetnosti Metelkova odprl svoja vrata javnosti in predstavil svojo zbirko Arteast 2000+. Dva meseca pa je na ogled razstava Umetnost na delu, kjer so že na dan otvoritve postregli z različnimi performansi (recimo tudi Damir Avdić z Jaz anarhist). V prvih dneh po otvoritvi so po razstavi popeljali kustosi in umetniki sami. Nova razstava se razprostira čez prvo in drugo nadstropje in je razdeljena na tri dele: na dela umetnikov od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja v jugoslovanskem in pojugoslovanskem kontekstu, spremembo koncepta umetniškega ustvarjanja v naslednjem desetletju in politična umetniška praksa od leta 2000 naprej. Osredotoča se predvsem na območje nekdanje Jugoslavije. Vodstva se je udeležila tudi prejšnja direktorica MG+MSUM Zdenka Badovinac. Je ena izmed kustosov razstave.  Glavne teme, ki so v ospredju, so boji za pravice delavcev , migracije , vloge umetnikov v različnih obdobjih idr. Izpostavljam ...

  Obožujem majhne in poučne razstave. V spodnjem razstavnem prostoru v Moderni galeriji so pretekli teden odprli razstavo o stereofotografiji, torej o fotografijah, ki so nastale v tehniki stereofotografije. Avtor fotografij je slovenski ljubiteljski fotograf Franc Ferjan (1885 – 1964). Franc Ferjan, Blejsko jezero , ca. 1935, črno-beli stereo diapozitiv. Ta stereoskop je eksponat Tehniškega muzeja Slovenije, Ljubljana. Moram priznati, da za Franca Ferjana še nisem slišala, čeprav je bila leta 2006 večja razstava, poimenovana Franc Ferjan (1885 – 1964). Fotograf zasebne in socialne resničnosti , ki je predstavila kar 84 njegovih fotografij. S fotografijo se je pričel ukvarjati predvsem zato, da je ujel podobe njemu bližnjih oseb (pri teh zgodnejših posnetkih opažamo svečano vzdušje, frontalnost oseb), kasneje pa je želel ujeti njihovo razpoloženje (sproščeno vzdušje). Pomembna v njegovem opusu je podoba žene Izabele, ki jo je postavljal ob okno ali pa ob branju pisma. Veliko pozorn...

Včasih se zgodi, da kak tuji obiskovalec hodi gor in dol po stalni zbirki Narodne galerije in na koncu vpraša varuhe: »Kateri pa je najbolj znani slikar v tej stavbi?« Jah, za nas, Slovence, gotovo Ivana Kobilca s svojimi dovršenimi deli (njeno Poletje je najbolj priljubljena slika v Narodni galeriji), a njeno ime zunaj naših meja ne pomeni ravno veliko. Kaj pa, če povemo, da na stalni zbirki lahko najdemo dvorno slikarko zloglasne francoske kraljice Marije Antoanete? Od leve proti desni: Jožef Tominc, Cecilija grofica Auersperg , 1821, Élisabeth Louise Vigée Le Brun, Elizabetha Isabella Mniszech , 1797, Wilhelm Ternite, Dama v poljski noši, 1838. Slika zgoraj: Ernst Christian Moser, Celjska meščanka v belem , 1844.  Élisabeth Louise Vigée Le Brun je že bila uspešna slikarka, ko je pričela delati za francosko kraljico. Naredila je več kot trideset portretov kraljeve družine, med njimi tudi slavno sliko Marije Antoanete z otroki (1787), kjer gre za družinski portret. Maria Antoanet...