GledalKaja

34. grafični bienale Ljubljana bo na ogled še do 21. novembra 2021. Tako kot je v navadi že nekaj let, tudi letošnji bienale pravzaprav ni posvečen grafiki, temveč so izpostavljene sodobne umetniške prakse. Letošnja rdeča nit je Iskra Delta. To izjemno uspešno slovensko-jugoslovansko računalniško podjetje je nekoč sodelovalo tudi s Kitajsko. Izdelovalo je osebne računalnike (njihov računalnik Triglav poznate kot računalnik Vedi iz filma Poletje v školjki 1). Konec osemdesetih let so podjetje razkosali in oddelek za razvoj razpustili. Kaj se je torej zgodilo s podjetjem, zakaj je doživelo tak hiter konec, v katero smer bi se lahko razvijalo, ali bi lahko Slovenci danes konkurirali Američanom in Kitajcem…, vsa ta in druga vprašanja so prepuščena umetnikom. V mislih torej ni toliko preteklost podjetja, temveč prihodnost ali bolje, neke variante prihodnosti , ki jih umetniki interpretirajo po svoje. Seveda pa v projektih lahko najdemo tudi odzive na pandemijo , ki nas je vse zaznamovala (o...

  Zanimive razstave niso samo v Ljubljani. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki se je že pred mesecem odprla zanimiva razstava z naslovom Vezi, ki prikazuje povezave med slovenskimi in hrvaškimi umetniki. Razstava se razteza čez več nadstropij.  Razstava je bila v prvi polovici leta na ogled v zagrebški Moderni galeriji, zdaj pa je v spremenjeni obliki prišla še k nam. Najpomembnejši hrvaški modernistični umetniki, ki so se šolali v tujini se v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja vrnejo v domovino in pričnejo poučevat na Akademiji v Zagrebu. To je, poleg tega, da je bila v tistem času pravzaprav edina likovna akademija v Kraljevini Jugoslaviji, tudi razlog, da v Zagreb prihaja veliko slovenskih študentov umetnosti.  Ivan Meštrović, Portret gospe P. (Ada Pavičić?), 1935, bron. V obdobju med obema vojnama je tako tam študiralo skoraj sto slovenskih študentov, omenimo pa jih le nekaj: Zoran Mušič, Gabrijel Stupica, Marij Pregelj, France Mihelič, Zo...

  Kot obljubljeno, bomo v tem prispevku malo več povedali o društvu, imenovanem Vesna, katerega član je bil tudi Hinko Smrekar . Hinko Smrekar se je v času študija na Dunaju pridružil novoustanovljenemu društvu Vesna, v katerem so delovali tako slovenski kot hrvaški študentje. Poleg Smrekarja omenimo še slikarje Maksima Gasparija, Gvidona Birollo in Avgusto Šantel ter Saša Šantla, kiparja Svitoslava Peruzzija in Franca Bernekerja. Od Hrvatov pa moramo omeniti najpomembnejšega kiparja Ivana Meštrovića in Tomislava Krizmana, ki ga Slovenci poznamo tudi kot tistega profesorja na zagrebški likovni akademiji, ki je Zorana Mušiča navdušil za grafiko. Glavna ideja članov društva je bila črpati motive iz nacionalne motivike in tako na nek način navdihniti slovenski narod, da se zave lastne vrednosti in pomembnosti. Ne pozabimo: konec 19. stoletja smo še vedno del Avstro-Ogrske in prav v tem času so se pričeli krepiti nacionalizmi, težnje po odcepitvi in združitvi južnoslovanskih narodov v ...

  Ko boste šli prihodnjič mimo Spomenika generalu Rudolfu Maistru, se malo ozrite nanj. Konjeniški spomeniki imajo namreč dolgo zgodovino in že od nekdaj poudarjajo poseben status upodobljenca. Jakov Brdar, Konjeniški spomenik Rudolfu Maistru , 1999. Stoji nasproti ljubljanske glavne železniške in avtobusne postaje v parku, imenovanem Maistrov park. Kipar Brdar je res dobro zajel jezdečevo in konjevo vehemenco. Na fotografiji lahko opazimo, da ima konj eno izmed zadnjih nog postavljenih na krogli. Vir: svetovni splet. Še nekaj je značilno za konjeniške spomenike: izredno težko jih je bilo realizirati. Če omenimo samo, da so se s tem problemom ukvarjali tako Leonardo da Vinci, kot njegov učitelj Andrea del Verrocchio in slavni kipar Donatello, nam bo verjetno kaj kmalu jasno, da je res nekaj na tem. Takšni spomeniki so bili izredno težki: že telo konja je bilo težko, svoje pa je dodala tudi teža jezdeca. In vse to je slonelo na štirih tankih konjskih nogah. Neverjeten izziv je bil i...

  Kot vidite, se to poletje v Ljubljani dosti dogaja. Na mojem blogu sem vam priporočala že kar nekaj razstav:  fotografski razstavi na temo slovenske osamosvojitve: Žnidaršič in Živulović ,  Tihomir Pinter in njegovi portreti slovenskih likovnih umetnikov   ter  Perceptron Tobiasa Putriha , danes pa naj dodam še en predlog za obisk. Verjetno ena bolj zanimivih razstav letos je že prejšnji mesec odprla vrata. V Narodni galeriji so se odločili, da bodo kar v dveh delih predstavili dela Hinka Smrekarja, tako obsežen je namreč njegov opus. Tako bo prvi del na ogled med 8. 7. 2021 in 3. 10. 2021 in se bo naslanjal na obdobje med letoma 1902 in 1917, drugi del pa bo med 27. 10. 2021 in 13. 2. 2022 in bo predstavil dela, nastala med letoma 1918 in 1942. Kdo je Hinko Smrekar? Zakaj je pomemben za slovenski narod? Ali je njegov opus relevanten ali pa bi ga bilo bolje pustiti v preteklosti? Naj bo ta prispevek uvod k razstavi, ki jo morate nujno obiskati, da si ustvarite...