GledalKaja

  Po spletu nesrečnih okoliščin v mesecu septembru, ko je na večer slavnostne otvoritve poplavilo prostore Moderne galerije, ki se je pred tednoma končno spet odprla za obiskovalce, so se odločili, da razstavo Picasso: Črka v risbo preselijo v prostore Muzeja sodobne umetnosti Metelkova. Pablo Picasso (1881 – 1973) je bil umetnik, za katerega se zdi, da mu nikoli ni pojenjal umetniški navdih. Lotil se je slikanja, keramike, grafike, skulptur in nenazadnje tudi knjižnih ilustracij. Na razstavi je predstavljenih 7 knjig, za katere je Picasso naredil ilustracije. Večino avtorjev besedil je tudi osebno poznal. Max Jacob, denimo, je bil njegov prijatelj in je devetnajstletnega Picassa, ki je bil novinec v Parizu, predstavil pesniku Guillaumu Apollinairu (pred časom sem pisala o tem, kako je Apollinaire zagodel Picassu, ko ga je zatožil policiji, da je ukradel slavno Mona Liso: https://gledalkaja.blogspot.com/2020/12/primer-izginule-slike.html ), ta pa ga je nato predstavil Georgesu Bra...

  3. december je neformalen praznik, ki ga obeležujemo na dan rojstva Franceta Prešerna. Na ta dan (letos pade na petek) muzeji in galerije odprejo svoja vrata in povabijo na brezplačen ogled stalne zbirke, morda pa tudi občasne razstave. Ponekod pa so se odločili, da petek povežejo kar s prvo nedeljo v mesecu, ko so obiski kulturnih inštitucij tako ali tako brezplačni – torej je vstop brezplačen kar tri dni! Poglejmo, kaj se bo dogajalo v Ljubljani! ·        Galerija Cukrarna : kdor še ni bil v Cukrarni , lahko sedaj izkoristi priložnost in se sprehodi po prenovljeni stavbi, ki je sedaj namenjena sodobni umetnosti. Odprta bo med 10h in 19h v petek, soboto in nedeljo.  Več tu:  https://cukrarna.art/sl/program/dogodki/28/2021-12-03/10-00/ta-veseli-dan-kulture/ Slika ni moja, je iz  https://www.odprtehiseslovenije.org/objekt/galerija-cukrarna/ ·        Muzej sodobne umetnosti Metelkova : sodobne umetniške pr...

Prejšnji teden je bila otvoritev projekta Mindful observers (Pozorni opazovalci), pri katerem sem sodelovala in o katerem sem včeraj pisala -  https://gledalkaja.blogspot.com/2021/11/projekt-mindful-observers-v-galeriji.html . Zaradi omejitev je bila otvoritev majhna, a zato toliko bolj intimna. Umetnica Jutta Fischel je presenetila s preprosto, a prikupno prezentacijo: poleg razstavljenih fotografij na stenah Galerije DLUL je bila v središče pozornosti postavljena miza z majhnimi srebrnimi škatlami, v katerih smo bili pravzaprav predstavljeni sodelujoči. V škatlicah so bile namreč fotografije posameznega sodelujočega, posnete v candid maniri, del pogovora z njim o njegovem delu v galeriji, poleg pa še posnetek predmeta, ki ga je zaznamoval. Obiskovalki pri odkrivanju vsebine moje škatlice, opazuje ju umetnica Jutta. Kaja ob Avtoportretu Zorana Mušiča v Narodni galeriji. Sodelovanje pri tem projektu je na nek način razkrivanje najbolj intimnega, kar si: naše besede, podobe, pa tud...

  Lansko poletje nisem počivala na lovorikah. Narodna galerija in MG+MSUM sta v sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov in Avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana »posodili« svoje zaposlene za projekt Mindful observers, ki sta ga zasnovala avstrijska umetnika. Ko sem slišala za kakšen projekt gre, sem se z veseljem odzvala povabilu! Pa poglejmo, za kaj gre. Obiskovalci v galerijah svojo pozornost navadno posvečajo izključno umetninam, a v galerijskem prostoru niso nikoli sami. S pogledom jih vedno spremlja varuh, ki skrbi za varnost umetnin. Kako se varuhi počutijo ob opravljanju svojega dela, kateri dogodek, ki se je zgodil v galerijskem prostoru, se jim je najbolj vtisnil v spomin, katera je njihova najljubša umetnina v inštituciji, v kateri delajo, in zakaj - takšna in podobna vprašanja so se zvrstila v pogovoru z Jutto Fischel, članico tandema, ko je poskušala spoznati delo (in življenje) zaposlenih. Ker sama delujem na področju galerijske pedagogike, je zame ...

  Po razstavi Tihomirja Pinterja se je v Galeriji Narodnega doma prejšnji mesec odprla razstava fotografa Nadarja (1820-1910). Sodobnik francoskih impresionistov je bil najbolj znan po portretih. In prav ti so sedaj razstavljeni tudi pri nas. Čakalnica v ateljeju mojstra Nadarja kot so jo rekonstruirali v Narodni galeriji.   Fotografska kamera in prostor za portretiranca (rekonstrukcija Narodne galerije). Kdo je bil Nadar? Njegovo pravo ime je bilo Gaspard-Felix Tournachon. Sprva je študiral medicino, vendar je študij opustil in začel delati za različne časopise (pisal je članke in risal karikature). Pričel se je družiti z bohemi, med katerimi je gotovo najbolj znan veliki Charles Baudelaire. V tem času je tudi dobil naziv Nadar. Nadar, Avtoportret , 1865. Leta 1854 je naredil svoje prve fotografije, kmalu pa tudi že odprl svoj fotografski atelje. Fotografija je v tem času postajala popularna in pojavila so se vprašanja, kakšna sploh je vloga fotografije , kako dolgo se bo obd...

34. grafični bienale Ljubljana bo na ogled še do 21. novembra 2021. Tako kot je v navadi že nekaj let, tudi letošnji bienale pravzaprav ni posvečen grafiki, temveč so izpostavljene sodobne umetniške prakse. Letošnja rdeča nit je Iskra Delta. To izjemno uspešno slovensko-jugoslovansko računalniško podjetje je nekoč sodelovalo tudi s Kitajsko. Izdelovalo je osebne računalnike (njihov računalnik Triglav poznate kot računalnik Vedi iz filma Poletje v školjki 1). Konec osemdesetih let so podjetje razkosali in oddelek za razvoj razpustili. Kaj se je torej zgodilo s podjetjem, zakaj je doživelo tak hiter konec, v katero smer bi se lahko razvijalo, ali bi lahko Slovenci danes konkurirali Američanom in Kitajcem…, vsa ta in druga vprašanja so prepuščena umetnikom. V mislih torej ni toliko preteklost podjetja, temveč prihodnost ali bolje, neke variante prihodnosti , ki jih umetniki interpretirajo po svoje. Seveda pa v projektih lahko najdemo tudi odzive na pandemijo , ki nas je vse zaznamovala (o...

  Zanimive razstave niso samo v Ljubljani. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki se je že pred mesecem odprla zanimiva razstava z naslovom Vezi, ki prikazuje povezave med slovenskimi in hrvaškimi umetniki. Razstava se razteza čez več nadstropij.  Razstava je bila v prvi polovici leta na ogled v zagrebški Moderni galeriji, zdaj pa je v spremenjeni obliki prišla še k nam. Najpomembnejši hrvaški modernistični umetniki, ki so se šolali v tujini se v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja vrnejo v domovino in pričnejo poučevat na Akademiji v Zagrebu. To je, poleg tega, da je bila v tistem času pravzaprav edina likovna akademija v Kraljevini Jugoslaviji, tudi razlog, da v Zagreb prihaja veliko slovenskih študentov umetnosti.  Ivan Meštrović, Portret gospe P. (Ada Pavičić?), 1935, bron. V obdobju med obema vojnama je tako tam študiralo skoraj sto slovenskih študentov, omenimo pa jih le nekaj: Zoran Mušič, Gabrijel Stupica, Marij Pregelj, France Mihelič, Zo...