Objave

Konjeniški spomenik

Slika
  Ko boste šli prihodnjič mimo Spomenika generalu Rudolfu Maistru, se malo ozrite nanj. Konjeniški spomeniki imajo namreč dolgo zgodovino in že od nekdaj poudarjajo poseben status upodobljenca. Jakov Brdar, Konjeniški spomenik Rudolfu Maistru , 1999. Stoji nasproti ljubljanske glavne železniške in avtobusne postaje v parku, imenovanem Maistrov park. Kipar Brdar je res dobro zajel jezdečevo in konjevo vehemenco. Na fotografiji lahko opazimo, da ima konj eno izmed zadnjih nog postavljenih na krogli. Vir: svetovni splet. Še nekaj je značilno za konjeniške spomenike: izredno težko jih je bilo realizirati. Če omenimo samo, da so se s tem problemom ukvarjali tako Leonardo da Vinci, kot njegov učitelj Andrea del Verrocchio in slavni kipar Donatello, nam bo verjetno kaj kmalu jasno, da je res nekaj na tem. Takšni spomeniki so bili izredno težki: že telo konja je bilo težko, svoje pa je dodala tudi teža jezdeca. In vse to je slonelo na štirih tankih konjskih nogah. Neverjeten izziv je bil i...

Prvi del razstave Hinka Smrekarja v Narodni galeriji

Slika
  Kot vidite, se to poletje v Ljubljani dosti dogaja. Na mojem blogu sem vam priporočala že kar nekaj razstav:  fotografski razstavi na temo slovenske osamosvojitve: Žnidaršič in Živulović ,  Tihomir Pinter in njegovi portreti slovenskih likovnih umetnikov   ter  Perceptron Tobiasa Putriha , danes pa naj dodam še en predlog za obisk. Verjetno ena bolj zanimivih razstav letos je že prejšnji mesec odprla vrata. V Narodni galeriji so se odločili, da bodo kar v dveh delih predstavili dela Hinka Smrekarja, tako obsežen je namreč njegov opus. Tako bo prvi del na ogled med 8. 7. 2021 in 3. 10. 2021 in se bo naslanjal na obdobje med letoma 1902 in 1917, drugi del pa bo med 27. 10. 2021 in 13. 2. 2022 in bo predstavil dela, nastala med letoma 1918 in 1942. Kdo je Hinko Smrekar? Zakaj je pomemben za slovenski narod? Ali je njegov opus relevanten ali pa bi ga bilo bolje pustiti v preteklosti? Naj bo ta prispevek uvod k razstavi, ki jo morate nujno obiskati, da si ustvarite...

Razstava Tihomirja Pinterja Umetniki v ateljejih 1980–1984

Slika
  Fotograf Tihomir Pinter je obiskoval slovenske umetnike v njihovih ateljejih - in jih tudi ovekovečil. V spodnjih razstavnih prostorih Narodne galerije se na precej majhni razstavi predstavlja plejada najpomembnejših likovnih ustvarjalcev nedavno preteklega obdobja (nekateri med njimi so danes morda po krivici nekoliko pozabljeni). Kustos Andrej Smrekar je povedal, da so razstavljeni »pomembni dokumenti slovenske kulture iz zadnje četrtine 20. stoletja.« Levo: letos preminuli kipar Janez Pirnat, desno: slikar Silvester Komel. Še nedolgo tega smo si v Cankarjevem domu lahko ogledali portrete svetovno znanih ustvarjalcev, ki jih je naredil slavni Henri Cartier-Bresson ( KLIK za ogled recenzije razstave Tête à tête ), in zdi se, da Narodna galerija nanjo odgovarja s portreti slovenskih umetnikov. Najpomembnejša razlika je morda prav v tem, da je Pinter ljudi, ki jih je posnel, postavil v njihov ustvarjalni prostor, medtem ko Cartier-Bresson temu ni nujno posvečal toliko pozornosti. ...

Razstava 30 let samostojnosti Slovenije (fotoreporterski pendant)

Slika
  Pendant v umetnostnozgodovinskem žargonu pomeni par in sicer se besedo običajno uporablja, kadar govorimo o paru umetnin, ki motivno sodita skupaj. Pri tem ni nujno, da je deli naredil en umetnik, temveč sta lahko rezultat dveh umetnikov. No, takšen pendant imamo v Ljubljani v obliki dveh fotografskih razstav: 30 Srdjana Živulovića in Leta preloma Joca Žnidaršiča. Prva je na ogled v Narodnem muzeju Metelkova, druga v Galeriji Cankarjevega doma. Foto: Bobo/Srdjan Živulović Obe razstavi nas kronološko popeljeta po dogodkih iz časa osamosvojitve. Tako legendarni Žnidaršič kot prejemnik Pulitzerjeve nagrade Živulović dokumentirata raznorazne proteste še iz časa pred osamosvojitvijo, recimo JBTZ in podpornike, Toneta Pavčka z Majniško deklaracijo, številne sestanke in seje tako na Slovenskem kot v tujini, plebiscit, dvig zastave na Trgu republike dne 26. 6. 1991, prve predsedniške volitve, švicanje naših najvidnejših politikov v času največje negotovosti in desetdnevno vojno. Če se ra...

Rubensova slika Ugrabitev Levkipovih hčera

Slika
'Ugrabitev' je evfemizem za posilstvo. Zakaj se je slikar Peter Paul Rubens lotil takšnega, za današnji čas tako provokativnega motiva? V kratki študiji (krajšo študijo sem pred časom objavila tudi o Botticellijevem Mističnem rojstvu ), ki sem jo pripravila, se bomo dotaknili možnih interpretacij motiva. Peter Paul Rubens, Ugrabitev Levkipovih hčera , 1615-1618, Stara pinakoteka, München. Pa začnimo z opisom slike! V središču dogajanja na sliki Ugrabitev Levkipovih hčera so naslikane štiri osebe, za njimi dva konja in dva amoreta. Dva moška, od tega eden sedi na konju, drugi pa stoji na tleh, si podajata eno izmed deklet, medtem ko drugo dekle, postavljeno v zvitem klečečem položaju na tleh, močno drži tisti moški, ki stoji na tleh. Osebe so čudno zvite, tako, da ena drugo pogosto prekrivajo in da se določeni deli telesa ne vidijo. Prva figura, ki nam pade v oči, je oseba na sredini slike, to je ženska, ki si jo moška podajata. Moški na konju jo drži za noge, moški na tleh pa...

Poletna muzejska noč 2021

Slika
Pa smo jo dočakali! Poletno muzejsko noč, namreč. To soboto, 19. 6. bodo med 18. uro in polnočjo odprli svoja vrata in ponudili brezplačen ogled svojih zbirk galerije in muzeji v Sloveniji. Nujno morate izkoristiti priložnost in obiskati vsaj eno kulturno ustanovo! A kje začeti? https://www.facebook.com/244637255637029/photos/a.244668815633873/3528880583879330/ Ker sem GledalKaja locirana v prestolnici, vam bom ponudila nekaj »ljubljanskih« predlogov. Prepričana sem, da boste našli kaj zase, tudi če ste doma iz drugega konca Slovenije. Zakaj pa se ne bi pripeljali v Ljubljano in obiskali galerije, ki je do sedaj še niste? Predlagam, da se udeležite tudi javnih vodstev, saj človek na njih vedno kaj novega izve :) . Začnimo z Narodno galerijo! Pred kratkim se je odprla občasna fotografska razstava Tihomirja Pinterja z naslovom Umetniki v ateljejih 1980 – 1984 . 118 slovenskih umetnikov se je nastavilo Pinterjevemu objektivu, postavljeni so v svoja delovna okolja, navadno tudi v delovnih ...