Razstava 30 let samostojnosti Slovenije (fotoreporterski pendant)

 Pendant v umetnostnozgodovinskem žargonu pomeni par in sicer se besedo običajno uporablja, kadar govorimo o paru umetnin, ki motivno sodita skupaj. Pri tem ni nujno, da je deli naredil en umetnik, temveč sta lahko rezultat dveh umetnikov. No, takšen pendant imamo v Ljubljani v obliki dveh fotografskih razstav: 30 Srdjana Živulovića in Leta preloma Joca Žnidaršiča. Prva je na ogled v Narodnem muzeju Metelkova, druga v Galeriji Cankarjevega doma.

Foto: Bobo/Srdjan Živulović

Obe razstavi nas kronološko popeljeta po dogodkih iz časa osamosvojitve. Tako legendarni Žnidaršič kot prejemnik Pulitzerjeve nagrade Živulović dokumentirata raznorazne proteste še iz časa pred osamosvojitvijo, recimo JBTZ in podpornike, Toneta Pavčka z Majniško deklaracijo, številne sestanke in seje tako na Slovenskem kot v tujini, plebiscit, dvig zastave na Trgu republike dne 26. 6. 1991, prve predsedniške volitve, švicanje naših najvidnejših politikov v času največje negotovosti in desetdnevno vojno. Če se razstava v Narodnem muzeju osredotoča na anonimnega posameznika (Živulović je namreč rekel, da je junak osamosvojitve pravzaprav množica zedinjenih ljudi), in zato tudi pod slikami ne bomo našli napisov, ki jih sicer najdemo pod fotografijami, pa Žnidaršič predstavi ključne akterje takratne politike.   

 

Levo: razstavo 30 v Narodnem muzeju Metelkova so odprli že v mesecu maju. Kustos razstave je Iztok Premrov. Desno: razstava Leta preloma je tudi poklon velikemu slovenskemu fotoreporterju Jocu Žnidaršiču (v posebnem prostoru na razstavi si lahko obiskovalec ogleda tudi dva filma, ki so ju posneli o njem oziroma z njim v glavni vlogi). Prav tako pa lahko omenimo, da gre za zadnjo razstavo kustosinje Nine Pirnat Spahić v Cankarjevem domu.

Ni pa vsa Žnidaršičeva razstava postavljena v tako resnem tonu: ob verzih Zdravljice je moč najti slavja ob razglasitvi samostojnosti, nazdravljanja in pogostitve, raznorazne kulturne dogodke, Žnidaršič izpostavi tudi slovenske športnike in njihove dosežke, Slovenci smo navsezadnje narod športnikov, ter se pokloni Triglavu. Na njegovo pobudo je nastala tudi ikonična fotografija dviga slovenske zastave, takrat še brez grba, na slovenski sveti gori. 

Foto: Joco Žnidaršič

 

Množice zedinjenih Slovencev. Na tem mestu morda omenimo še eno očitno razliko: razstavljene Živulovićeve fotografije so črnobele, medtem ko Žnidaršič razstavi tudi barvne. Zakaj? Črnobele fotografije so narejene za objavo v časopisu Delo (tako Živulović kot Žnidaršič sta takrat delala za ta osrednji časopis), barvne pa so nastajale predvsem za osebno rabo. 

Protesti leta 1988 na Roški in na Kongresnem trgu. Akademski pevski zbor Tone Tomšič je takrat zapel Zdravljico, ki pa še ni bila slovenska himna.

 

Slovenci smo narod športnikov, kar že od nekdaj dokazujemo na raznoraznih športnih tekmovanjih, še posebej pa na Olimpijskih igrah. 

Kar se tiče naše vojne: Žnidaršič se je izognil temu, da bi pokazal mrtve, nas pa zato Živulović sooči s pretresljivim pogledom na človeške in živalske žrtve. Vsako življenje šteje, zato nikar ne govorimo, da jih je v času vojne padlo »le majhno število« in da zaradi tega pravzaprav niti niso vredni omembe.

Padle žrtve in njihovi svojci na Živulovićevih fotografijah. Naloga fotoreporterja je, da s posnetkom pove to, kar novinar zapiše v stavkih. Fotografije spregovorijo same.

Žnidaršičevi posnetki dogodkov iz časa osamosvojitvene vojne. Nekateri vojaki JLA niso niti vedeli, kaj se pravzaprav dogaja.

Predsednik Kučan v spremstvu varnostnika (skrajno desno) in zveznega premierja Anteja Markovića (levo), ki je leta 1991 prišel v Ljubljano z novimi zahtevami po slovenski uklonitvi.

Takšne razstave, kjer je na jasen način predstavljena naša polpretekla zgodovina, so vredne obiska. Letos imamo ob takšni pomembni obletnici kar nekaj razstav na to temo, zato je to odlična priložnost, da jih tudi obiščemo in dobimo celovit pogled na takratne dogodke oziroma obudimo spomine na tisti čas. 

Naj omenim še razstavo v Mestnem muzeju, ki se naslanja na isto tematiko: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/561/ljubljana-v-casu-vojne-za-slovenijo-leta-1991/

Razstava Joco Žnidaršič: Leta preloma bo v Cankarjevem domu na ogled do 1. 11. 2021.

Razstava 30 Srdjana Živulovića bo v Narodnem muzeju Metelkova na ogled do 13. 2. 2022.

Razstava Ljubljana v času vojne za Slovenijo leta 1991 bo v Mestnem muzeju na ogled do 15. 8. 2021.

Ob vseh treh razstavah so organizirani tudi vodeni ogledi.

 

Članek je v spremenjeni in krajši obliki objavljen v reviji Kralji ulice (avgustovska številka 2021).