Preskoči na glavno vsebino

Poletna muzejska noč 2021

Pa smo jo dočakali! Poletno muzejsko noč, namreč. To soboto, 19. 6. bodo med 18. uro in polnočjo odprli svoja vrata in ponudili brezplačen ogled svojih zbirk galerije in muzeji v Sloveniji. Nujno morate izkoristiti priložnost in obiskati vsaj eno kulturno ustanovo! A kje začeti?

https://www.facebook.com/244637255637029/photos/a.244668815633873/3528880583879330/
Ker sem GledalKaja locirana v prestolnici, vam bom ponudila nekaj »ljubljanskih« predlogov. Prepričana sem, da boste našli kaj zase, tudi če ste doma iz drugega konca Slovenije. Zakaj pa se ne bi pripeljali v Ljubljano in obiskali galerije, ki je do sedaj še niste? Predlagam, da se udeležite tudi javnih vodstev, saj človek na njih vedno kaj novega izve :) .

Začnimo z Narodno galerijo!
  • Pred kratkim se je odprla občasna fotografska razstava Tihomirja Pinterja z naslovom Umetniki v ateljejih 1980 – 1984. 118 slovenskih umetnikov se je nastavilo Pinterjevemu objektivu, postavljeni so v svoja delovna okolja, navadno tudi v delovnih oblačilih, v akciji (med delom, gestikuliranjem, razmišljanjem, med govorom). Razstava je na ogled v spodnjem razstavišču NG.  
  • Seveda pa človek ne more iz Narodne galerije ne da bi se ustavil pred slikami kot so Poletje, Sejalec in Kofetarica. Vse to najdete na stalni postavitvi.
  • Kratka javna vodstva po izbranih delih iz stalne zbirke:
18.00: Neznani avtor, lombardska šola (?), Cvetje v vazi
18.30: Luiza Pesjak 
19.00: Cornelis Johannes van Hulstijn, Vaza s cvetjem 
19.30: Poletje 
20.00: Mihael Stroj, Luiza Pesjak 
20.30: Marija Ana baronica Erberg
21.00: Jurij Šubic, Franja Tavčar 
22.00: Ivan Vavpotič, Alma Urbanc 
23.00: Franc Kavčič/Caucig, Venera, Amor in Peristera 
  • Delavnica Risanje in barvanje cvetličnih slik bo med 18.00 in polnočjo: mega pobarvanke in risanje na slikarskih stojalih za otroke, mlade in odrasle. 
Za še več informacij pobrskajte na uradni spletni strani: https://www.ng-slo.si/si/dogodki-in-obvestila/poletna-muzejska-noc?id=5056

Kaj pripravlja Moderna galerija?
  • Moderna galerija nas bo poskušala očarati z občasno razstavo Perceptron Tobiasa Putriha. Razstava pri gledalcu sproža raznorazna vprašanja – in ravno to je cilj sodobne umetnosti! O razstavi sem že pisala, več lahko preberete tu: https://gledalkaja.blogspot.com/2021/05/tobias-putrih-perceptron-retrospektivna.html
  • Vedno znova pa navdušuje tudi stalna zbirka, kjer lahko najdete naše impresioniste Jakopiča, Groharja, Sternena in Jamo, pa seveda brata Kralj, Vena Pilona, Franceta Miheliča, našega avantgardista Avgusta Černigoja, Zorana Mušiča (mimogrede: Zorana Mušiča najdete tudi v Narodni galeriji - tam sta kar dva prostora namenjena samo njegovim delom https://gledalkaja.blogspot.com/2020/09/nismo-poslednji.html), Marija Preglja in Gabrijela Stupico, IRWIN-e in še in še.
  • Vodstva in delavnice: 
19.00, 20.00, 21.00, 22.00 MG+ NA KRATKO, kratek uvod v samostojni ogled razstav,  kratka vodstva v slovenskem in angleškem jeziku   
  • 18.00—21.00 Mehurček, milni dogodek ob razstavi Tobiasa Putriha, delavnica za otroke in družine
Za še več informacij pobrskajte na uradni spletni strani: http://www.mg-lj.si/si/dogodki/3354/poletna-muzejska-noc-2021-mgmsum/

Ima Cankarjev dom kaj za nas? Ima!
  • Ravno pred nekaj dnevi se je v Galeriji Cankarjevega doma odprla fotografska razstava Joco Žnidaršič: Leta preloma. Nastala je ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Razstava s podobno tematiko je tudi v Narodnem muzeju (glej spodaj).
  • Pozor! Cankarjev dom na ta dan ne omogoča brezplačnega ogleda, ima pa znižane vstopnice. 
  • Vodstvo:
18.00 in 20.00

In Narodni muzej?
  • Narodni muzej na Metelkovi je pripravil razstavo fotografij z naslovom 30 Srdjana Živulovića, prvega Slovenca, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado. Tudi Živulović je dokumentiral slovensko vojno leta 1991 ter vse pomembne dogodke, ki so se takrat odvili. 
  • Vodstvo: 
19.00–21.00 Razstava fotografij Srdjana Živulovića ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, druženje z avtorjem fotografij Srdjanom Živulovićem in kustosom razstave Iztokom Premrovom.

Kaj pa Mestni muzej in Mestna galerija?
  • Leto 2021 je leto velikih obletnic in tudi v Mestnem muzeju niso pozabili na to. Izpostavljam dve razstavi: prva z naslovom RDEČE IN ČRNO, Evropa na ljubljanskem kongresu 1821 obeležuje 200. obletnico ljubljanskega kongresa, druga pa obuja spomine na desetdnevno vojno leta 1991. Priporočam!
  • Mestna galerija predstavlja slovenske in avstrijske umetnice na razstavi Ko gesta postane dogodek. Umetnice med drugim premišljujejo vlogo žensk v družbi, kulturi ter umetnosti, in čeprav so njihova dela različna, imajo skupno točko: solidarnost in sodelovanje, marsikatero delo pa opozarja tudi na okoljsko problematiko. 
  • Delavnice: 
  • 18.00–24.00 Z Ljubo in Ano gremo v Ljubljano (4+) ali Kako je nastajalo najlepše mesto na svetu (8+), samostojni interaktivni ogled za otroke in družine (Mestni muzej)
Za še več informacij pobrskajte na uradni spletni strani: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/novice/951/poletna-muzejska-noc-2021-v-mgml/

Kot je videti, so marsikje popestrili dogajanje z raznoraznimi delavnicami in prilagojenimi vodenimi ogledi za otroke in mladostnike. Zdaj pa res ni več izgovorov, da ne bi šli. Se vidimo!

Labels:

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Rubensova slika Ugrabitev Levkipovih hčera

'Ugrabitev' je evfemizem za posilstvo. Zakaj se je slikar Peter Paul Rubens lotil takšnega, za današnji čas tako provokativnega motiva? V kratki študiji (krajšo študijo sem pred časom objavila tudi o Botticellijevem Mističnem rojstvu ), ki sem jo pripravila, se bomo dotaknili možnih interpretacij motiva. Peter Paul Rubens, Ugrabitev Levkipovih hčera , 1615-1618, Stara pinakoteka, München. Pa začnimo z opisom slike! V središču dogajanja na sliki Ugrabitev Levkipovih hčera so naslikane štiri osebe, za njimi dva konja in dva amoreta. Dva moška, od tega eden sedi na konju, drugi pa stoji na tleh, si podajata eno izmed deklet, medtem ko drugo dekle, postavljeno v zvitem klečečem položaju na tleh, močno drži tisti moški, ki stoji na tleh. Osebe so čudno zvite, tako, da ena drugo pogosto prekrivajo in da se določeni deli telesa ne vidijo. Prva figura, ki nam pade v oči, je oseba na sredini slike, to je ženska, ki si jo moška podajata. Moški na konju jo drži za noge, moški na tleh pa...
Objavite komentar
KLIKNI ZA VEČ >>

Mila Kačič in Jakob Savinšek

Pesnica in igralka Mila Kačič je imela deset let mlajšega kiparja Jakoba Savinška zelo rada. Kljub temu da je umrl že leta 1961 je do svoje smrti mislila nanj in mu posvetila večino svojih pesmi. A zaljubila sta se šele na drugi pogled. "Tisti večer, ko sem ga spoznala, ni name nobenega takega groznega vtisa naredil. Potem je zelo zbolel in ga mesec in pol nisem videla. Po tistem sem ga srečala na cesti, ko sem enkrat šla iz Opere. Mrak se je delal, pa mi je prišel nasproti. Strašno shujšan. Ustavila sva se, rekla sem: "Zdaj ste se pa pozdravili?" "Ja, sem se, do gotove mere," je odgovoril in sva oba utihnila. Tega trenutka ne bom nikoli v življenju pozabila. Stala sva in se gledala in skozi moje možgane je šlo samo: "Temu človeku sem zapisana do smrti." Samo ta misel. Nakar je on rekel: "Vas grem lahko spremit domov?" Sem rekla: "Prosim." In me je spremil do doma. Vem, da sva šla mimo Opere, skozi tisti park, kjer je grobnica naši...
5 komentarjev
KLIKNI ZA VEČ >>

Kdo je bil Willy Gretor, nenavadni ljubimec Ivane Kobilca?

  Ivana Kobilca se je nekoč nesmrtno zaljubila. Njenemu izbrancu je bilo ime Willy Gretor in bil je karizmatičen, izobražen, nadarjen in iznajdljiv. Edino, kar je kvarilo odnos, je bila njegova nezmožnost ostati zvest. Kobilci je zlomilo srce, ko je izvedela, da njena prijateljica pričakuje otroka z njim, z drugo prijateljico pa se je poročil. Ivana Kobilca v času prvega bivanja v Parizu, 1891, digitalno obdelan posnetek. Vir: Facebook stran Ivana Kobilca, Narodna galerija Leta 1891 je Ivana Kobilca poslala svojo sliko Poletje na Salon. Ko je bila ta uspešno sprejeta, je tudi sama iz Münchna pripotovala v takratno kulturno in umetniško prestolnico - Pariz. V Münchnu je Kobilca obiskovala zasebno slikarsko šolo za ženske, saj v tistem času niso smele študirati na Akademiji. Zakaj ne? Eden izmed predmetov je vključeval vaje v risanju golega telesa (kar je bil seveda nujen pogoj za uspešno upodabljanje celopostavne figure) in zato se za mlade dame nikakor ni spodobilo, da bi se udelež...
Objavite komentar
KLIKNI ZA VEČ >>

Leonardova Zadnja večerja

V povezavi z znamenito poslikavo obstaja duhovita legenda, ki gre takole: Leonardo da Vinci je na njej delal skoraj tri leta, zato se je predstojnik samostana pritožil. S tem je razjezil velikega mojstra, ki je vodilnim nato razložil, zakaj dela tako počasi: imel naj bi težave najti primeren model za Judo, saj naj nihče ne bi imel tako zlobnega obraza, da pa bo zdaj ves navdihnjen uporabil poteze tistega, ki se je pritožil zaradi zamude. V resnici je renesančni polihistor Leonardo res slikal zelo počasi in pogosto je sredi dela izgubil zanimanje in ga ni nikoli dokončal. Zato ni čudno, da mu je v celoti ali delno  [1] pripisanih le petnajst del. Zadnja večerja je eno najznamenitejših del, ki jih je mojster dokončal. Naročnik je bil milanski vojvoda Ludovico Sforza, ki je Leonardu naročil poslikavo ob prenovi tako cerkve kot dominikanskega samostana Santa Maria delle Grazie. Vojvoda je prostor želel spremeniti v mavzolej za družino Sforza, vendar se to ni uresničilo. Tako je danes...
1 komentar
KLIKNI ZA VEČ >>

Loščika in ilustracije

 Mineva eno leto odkar sem pričela pisati blog GledalKaja in ob tej priložnosti bom delila z vami nekaj res posebnega. Vloga ilustracije je bila prvotno ta, da je osvetlila ali bolje, dopolnila besedilo (latinski illustrare pomeni razsvetliti, razjasniti). Vesna Kitthiya, ki živi in dela v Prlekiji, pa ustvarja nekakšne vinjete, kjer v ilustracijo pogosto vključi del besedila oziroma ilustracija niti ne potrebuje besedila ob sebi, saj sama pripoveduje neko zgodbo. Za vas imam pripravljen pravcati umetniški posladek, zato napnite oči in uživajte! Današnji prispevek bo obarvan bolj osebno in tako naj kar takoj povem, da je Vesna Kitthiya moja najljubša ustvarjalka. Njene sličice manjših formatov so povečini narejene v tehniki akvarela, dopolnjuje pa jih odločna, a hkrati nežna kontura/črta, narejena s tehničnim pisalom. Zdi se, kot da bi te mini umetnine nastajale po naključju. Kot da bi umetnico navdihnila akvarelna packa, ki je po naključju padla na papir. Vse slike ilustracij v te...
2 komentarja
KLIKNI ZA VEČ >>

Ivana Kobilca in pariški Salon

V enem prvih prispevkov  smo govorili o Kobilčini sliki Poletje . Povedali smo, da je z njo doživela velik uspeh, saj je pariška žirija določila, da se jo razstavi na Salonu. V prihodnjih letih je na Salonu uspešno razstavljala še dvakrat.  Spomnimo: Salon je takrat še pomenil standard francoskega slikarstva in umetniki, ki so tam želeli razstavljati, so morali dobiti odobritev žirije, ki pa je seveda imela svoje poglede na umetnost. Leta 1891, torej leta, ko se je prijavljala tudi Kobilca, je bilo na razstavo prijavljenih okoli 2800 del, med njimi je žirija izbrala 307 slikarjev z 951 deli, poleg tega še 38 kiparjev z 420 kipi. Vendar pa je večina umetnikov, ki niso bili sprejeti, inštitucijo razumela kot staromodno, zato so organizirali kar svoj Salon. »Salon zavrnjenih« je Napoleon III. ustanovil leta 1873, da bi ugodil umetnikom, ki so se pritoževali zaradi zavrnitev na ostalih salonih, njihovi prostori pa so bili tik ob akademijskem salonu (razstavljali so v prostorih zna...
2 komentarja
KLIKNI ZA VEČ >>

Razstava Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu v Narodni galeriji

  Vsak, ki je dal kaj nase, si je v 16. stoletju v svojem domovanju uredil lasten kabinet čudes. To je bila zbirka raznoraznih predmetov: tistih, ki so nastali v naravi ali pa kot plod človeške roke. Naštejmo jih nekaj za ilustracijo: minerali, orožje, orodje, novci, arheološki ostanki, slike in skulpture, raznorazni umetnostnoobrtni izdelki, herbariji in nagačene živali (zlasti neobičajni primerki), medicinski pripomočki in še in še.  [1] Beseda kabinet je sprva označevala »majhen stranski prostor, najprej v gradovih za shranjevanje dragocenih zbirk,« [2] vendar pa so prostori pridobili na pomembnosti in velikosti s tem, ko se je zbirka navdušenca večala. Zbirka je predstavljala ugled zbiratelja in ta je z njo pokazal svojo razgledanost, seveda samo tistim, ki jih je povabil in jim zbirko razkazal, kar je bila velika čast. V Narodni galeriji v Ljubljani se je s 1. 10. 2020 odprla razstava Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu. Na ogled je 46 umetnin, ki so bile nekoč del zb...
1 komentar
KLIKNI ZA VEČ >>

Nismo poslednji! Dachauska izkušnja Zorana Mušiča

Letos mineva 75 let odkar so Američani osvobodili ujetnike taborišča Dachau. Med njimi je bil Slovenec Zoran Mušič, ki je tam preživel kar šest mesecev. Spada med naše najpomembnejše slikarje in je s svojimi cikli Konjičkov, kraških in dalmatinskih motivov zaslovel tudi širše. Najbolj znan pa je morda prav njegov cikel slik  Nismo poslednji . Mušič je v taborišču delal kot strugar v tovarni orožja. Umetniško znanje diplomiranega slikarja so hitro prepoznali nemški stražarji, ki jih je Mušič portretiral, po fotografijah pa je naredil tudi portrete njihovih deklet in žena. Po njegovem pričevanju naj bi ga za dobro opravljeno delo kdaj pa kdaj nagradili s piščančjim bedrom. Mušič ni bil edini tak primer, čigar nadarjenost so prepoznali stražarji: izpričano je, da so naročali risbe in slike pri slikarju in profesorju Aldu Carpi, ki je bil deportiranec v Gusnu. Naročali so družinske portrete in italijanske krajine, ki jih je slikal po spominu. Carpi je esesovcem želel naslikati taborišč...
2 komentarja
KLIKNI ZA VEČ >>

Ivana Kobilca: Poletje

Slika Poletje je gotovo ena najlepših in najpomembnejših slik v slovenski zgodovini. Visi v Narodni galeriji in je glavni izmed razlogov, zakaj Slovenci najraje obiščemo prav Ravnikarjev del galerije, kjer so razstavljena dela 19. in 20. stoletja. Ljubljančanka Ivana Kobilca je bila svetovljanka, a med kraji, ki jih je imela najraje, je bila gorenjska vas Podbrezje. Ivanina mama Marija Škofic (tudi Škofič) je bila doma z Britofa pri Podbrezjah in slikarka se je z veseljem vračala sem tudi med večletnim bivanjem v tujini. Leta 1889 je prav v tem kraju pričela slikati sliko Poletje , dokončala pa jo je naslednje leto.  Ivana Kobilca, Poletje , 1889-1890, olje na platnu. Vir: spletna stran Narodne galerije Kot je znano, si je pri delu pomagala s fotografijo. Ni pa bila edina, ki je to počela: slikarji so si v tem času pomagali s fotografijo, ki je pričela nadomeščati skice. Naredila je kar nekaj fotografij in vidimo lahko, da se v marsičem razlikujejo od končne slike: zdi se, da je iz...
1 komentar
KLIKNI ZA VEČ >>

Najlepša Rafaelova Madona

  Vse od konca 18. stoletja sliko  spremljajo  nenavadna doživetja. Veliko tistih, ki so si sliko ogledali, je doživelo nekakšne religiozne ekstaze, podobne Stendhalovemu sindromu. To je pomembno zaznamovalo tudi nemško romantiko v 19. stoletju. Rafael, Sikstinska Madona, 1512, olje na platnu. Slika je na ogled v Slikarski galeriji starih mojstrov v Dresdnu.  Nemci so si v zadnjih desetletjih 18. stoletja delo razlagali kot Rafaelovo vizijo: odprla so se nebesa in prikazala se mu je Marija. Najprej nas prevzame podoba Marije, ki v naročju drži Dete. Njen obraz je sicer mil, vendar pa nam njen izraz odkriva nekaj neopisljivega. Jezuščkov izraz je odmev njenega izraza. Več strokovnjakov se je v preteklosti trudilo razvozlati ta pomen, vendar še nismo dobili nekega končnega odgovora. Morda gre za grozo ob spoznanju, kakšno trpljenje čaka Jezusa, ko bo odrasel. Rafael, Sikstinska Madona (detajl), 1512, olje na platnu. Slika je na ogled v Slikarski galeriji starih mo...
4 komentarji
KLIKNI ZA VEČ >>