GledalKaja

  Ivana Kobilca se je nekoč nesmrtno zaljubila. Njenemu izbrancu je bilo ime Willy Gretor in bil je karizmatičen, izobražen, nadarjen in iznajdljiv. Edino, kar je kvarilo odnos, je bila njegova nezmožnost ostati zvest. Kobilci je zlomilo srce, ko je izvedela, da njena prijateljica pričakuje otroka z njim, z drugo prijateljico pa se je poročil. Ivana Kobilca v času prvega bivanja v Parizu, 1891, digitalno obdelan posnetek. Vir: Facebook stran Ivana Kobilca, Narodna galerija Leta 1891 je Ivana Kobilca poslala svojo sliko Poletje na Salon. Ko je bila ta uspešno sprejeta, je tudi sama iz Münchna pripotovala v takratno kulturno in umetniško prestolnico - Pariz. V Münchnu je Kobilca obiskovala zasebno slikarsko šolo za ženske, saj v tistem času niso smele študirati na Akademiji. Zakaj ne? Eden izmed predmetov je vključeval vaje v risanju golega telesa (kar je bil seveda nujen pogoj za uspešno upodabljanje celopostavne figure) in zato se za mlade dame nikakor ni spodobilo, da bi se udelež...

  Leta 1514 je renesančni mojster Rafael dokončal fresko Galatejino zmagoslavje. Pisec dela Življenja najodličnejših slikarjev, kiparjev in arhitektov Giorgio Vasari (1511 - 1574) je zapisal, da je Rafael figuro Galateje naredil kot ideal lepote. Ko naj bi velikega mojstra vprašali, kje je vendarle našel to idelano žensko, je rekel, da je uporabil podobo, ki jo je pač imel v mislih.   Rafael, Galatejino zmagoslavje , 1514, freska. Freska se nahaja v vili Farnesini v Rimu. Kot vemo, so umetnostna dela vedno podvržena različnim interpretacijam. Ena izmed interpretacij tako pravi, da je kot modelka za Galatejo služila znamenita kurtizana Imperija. Vemo, da je bil naročnik poslikave sienski bankir in skrbnik papeževih finančnih zadev Agostino Chigi, eden najpomembnejših mož tistega časa, ki pa je bil tudi ljubimec kurtizane Imperije.  Rafael je s freskami, katerih del je Galatejino zmagoslavje , okrasil ložo Chigijeve družinske hiše, imenovane Villa Farnesina. Ta je loci...

  Frančišek Smerdu (1908−1964) je eden tistih naših kiparjev, ki je zadnje čase kar nekako spregledan, čeprav je s svojimi deli pomembno zaznamoval slovenski javni prostor. Prebivalci Kranja gotovo poznate njegov  Spomenik Francetu Prešernu na Glavnem trgu, Ljubljančani pa poznamo njegov Spomenik Ivanu Cankarju na Rožniku in precej novo postavljen kip boginje Ekvorne na Gallusovem nabrežju.  V Narodni galeriji ga na stalni postavitvi zastopa manjša plastika, poimenovana Drobne sanje, z dnem 23. 1. 2021 pa se je v spodnjih galerijskih prostorih odprla občasna razstava s Smerdujevimi osnutki za kiparska dela. Ker je njegov opus raznolik, se bomo tokrat osredotočili na malo plastiko, ki je tudi njegovo najzanimivejše delo.  Kot rečeno v uvodu, se bomo danes osredotočili na intimno plastiko malih formatov, monumentalne javne spomenike pa bomo pustili za kdaj drugič. Omenjena razstava v Narodni galeriji nam na ogled daje nekaj več kot 30 kipov v glini in mavcu. Kaj s...

Enainsedemdeset let mineva od smrt Alme M. Karlin (1889 - 1950), Celjanke, ki je med 1919 in 1927 prepotovala svet. Potovala je nepretrgoma in se v teh osmih letih ni niti enkrat vrnila domov. Ker je bila izredno iznajdljiva in ker je govorila vsaj devet jezikov, se je na poti preživljala sama, z lastnim delom. Na poti je prevajala, poučevala jezike, delala je kot tajnica, kot sodna tolmačka, delala v fotografskem ateljeju, ves čas pa je pisala članke in zgodbe – stvari, ki jih je doživljala in izvedela na svojem svetovnem popotovanju. Kot ključno literaturo je treba omeniti potopisa Samotno potovanje in Doživeti svet. Alma M. Karlin je na Tajvan, takratno Formozo, prišla leta 1923. Tam jo je pričakal prijatelj nekega njenega učenca iz Tokija, gospod I. kot ga je imenovala. V omenjenem delu Samotno potovanje ga pravzaprav nikoli ne poimenuje s celim imenom. To ni bilo nič nenavadnega, saj v svojih potopisnih delih le redko poimenuje s celotnim imenom osebe, ki jih je spoznala. Povedal...

  V enem prejšnjih prispevkov  smo izvedeli, kako je Jakob Savinšek vplival na pesništvo Mile Kačič, danes pa bomo izvedeli, kako je Mila Kačič vplivala nanj in na njegovo kiparstvo. Savinšek in Kačič sta se zaljubila junija 1944 in že čez dve leti je  Savinšek naredil njen portret . V tem času je bil še študent na takratni Akademiji za upodabljajočo umetnost. Kiparstvo ga je menda vsega prevzelo in nikoli ni bil čisto zadovoljen s svojim delom – pa s tujim tudi ne. »Priznanja, ki jih je bil deležen, ga niso omrežila s samozadovoljstvom, temveč so ga gnala v nepotešenost in nova iskanja. »Navdih« je imel zanj pogojno vrednost, samo tolikšno, kolikor se je dopolnjeval z vztrajnim, sistematičnim delom in znanjem. Kot ustvarjalec je bil trd in nesentimentalen do sebe in do mene: ogromno mi je dal, pa tudi ogromno zahteval. In rada sem mu dajala, kar je bilo v mojih močeh,« je povedala Mila. V diplomski nalogi z naslovom Mila Kačič in Jakob Savinšek je objavljen pogovor z ig...

Slovenska glasbena skupina Matter je leta 2018 izdala albume Troglav I , Troglav II in Troglav III  [1] . Ti nas s  svojimi barvami lahko takoj spomnijo na  našo trobojnico, prepoznamo pa lahko tudi  stilizirano obliko najvišje slovenske gore.   A to je le eden od primerov, kako sodobni slovenski umetniki obravnavajo simbol slovenstva in se mu na svoj način tudi poklonijo. Nekaj si jih oglejmo skupaj!      Skupina Matter (sestavljajo jo Dacho, Tunja in Levanael) in njihovi Troglav I, Troglav II in Troglav III (od L proti D). Vir: slovenska Wikipedia. Ste že slišali za neoavantgardno skupino OHO? Skupina velja za pionirja sodobnih umetniških praks pri nas, saj se je med drugim ukvarjala z land artom, body artom in performansom, z gotovostjo pa lahko tudi rečemo, da spada med najpomembnejše predstavnike avantgardne umetnosti v Vzhodni in Srednji Evropi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1968 je v božično-novoletnem času v Parku Zvezda p...

  Marsikdo ne ve, da se je šele v 19. stoletju razmahnilo navdušenje nad mojstrom Leonardom da Vincijem. V enem izmed vodičev 19. stoletja je slika Mona Lisa opisana zgolj kot »najbolj znano Leonardovo delo v Louvru«, a kaj je povzročilo, da je slika postala najbolj znano in najbolj reproducirano umetniško delo na svetu?  21. 8. 1911 je bil čisto navaden ponedeljek. A medtem ko so ljudje hodili po svojih opravkih, se je v eni izmed dvoran v pariškem Louvru dogajal rop stoletja. Morda je kdo od zaposlenih že isti dan opazil, da slika ni na svojem mestu, pa je mislil, da so jo odpeljali na fotografiranje. Naslednji dan, ko slike še vedno ni bilo na svojem mestu, pa so zagnali paniko. Izginila je znana slika Leonarda da Vincija! Kar en teden je potekala preiskava in Louvre je bil v vsem tem času zaprt. Zvrstilo se je veliko osumljencev, med njimi pesnik Guillaume Apollinaire, ki je za šalo ovadil svojega prijatelja Pabla Picassa. Prazno mesto, kjer je prej visela slika, si je od ...

Florentinčan Sandro Botticelli je eden mojih najljubših renesančnih slikarjev. Gotovo poznate njegovi sliki Rojstvo Venere in Primavero, najlepše pa so po mojem mnenju njegove Madone. O njih kdaj drugič, danes sem namreč pripravila krajšo študijo o eni najbolj zanimivih slik sploh. Gre za sliko z naslovom Mistično rojstvo, ki je s svojo ikonografijo morda najbolj komplicirana od vseh Botticellijevih del. Sandro Botticelli, Mistično rojstvo , 1500, Narodna galerija v Londonu.  Slika je Botticellijevo edino podpisano delo.   Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/The_Mystical_Nativity   Pa začnimo našo zgodbo z G irolamom Savonarolo (1452 – 1498 ). Bil je dominikanec, ki je živel in deloval v Firencah, in tako rekoč nekronani florentinski vladar od 1494 pa vse do smrti. Bil je   karizmatičen govornik in na Florentince je s svojimi pridigami vplival tako močno, da so spremenili svoje obnašanje. Sprejeti so bili recimo novi zakoni (prepoved javne okajenosti, »sodomije«...