Marsikdo ne ve, da se je šele v 19. stoletju razmahnilo navdušenje nad mojstrom Leonardom da Vincijem. V enem izmed vodičev 19. stoletja je slika Mona Lisa opisana zgolj kot »najbolj znano Leonardovo delo v Louvru«, a kaj je povzročilo, da je slika postala najbolj znano in najbolj reproducirano umetniško delo na svetu?
21. 8. 1911 je bil čisto navaden ponedeljek. A medtem ko so ljudje hodili po svojih opravkih, se je v eni izmed dvoran v pariškem Louvru dogajal rop stoletja. Morda je kdo od zaposlenih že isti dan opazil, da slika ni na svojem mestu, pa je mislil, da so jo odpeljali na fotografiranje. Naslednji dan, ko slike še vedno ni bilo na svojem mestu, pa so zagnali paniko. Izginila je znana slika Leonarda da Vincija! Kar en teden je potekala preiskava in Louvre je bil v vsem tem času zaprt. Zvrstilo se je veliko osumljencev, med njimi pesnik Guillaume Apollinaire, ki je za šalo ovadil svojega prijatelja Pabla Picassa.
Prazno mesto, kjer je prej visela slika, si je od torka naprej prihajala ogledovat množica ljudi. Med njimi sta bila tudi Franz Kafka in Max Brod. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Mona_Lisa
A seveda nista bila kriva ne Picasso ne Apollinaire. Kdo je torej ukradel sliko in kako? Krivcu je bilo ime Vincenzo Peruggia in je bil v času kraje zaposlen v Louvru. Sliko je ukradel tako, da jo je, ko je bil muzej odprt, skrival v sobi za metle, ko pa so muzej zaprli, jo je skril pod plašč in preprosto odkorakal ven. Peruggia je bil Italijan in je sam sebe imenoval patriot, ki je verjel, da morajo biti Leonardova dela na ogled v italijanskih muzejih in galerijah.
Sliko so seveda zelo iskali in objavljali reprodukcije v časopisju, da bi se njena podoba ljudem čim bolj usidrala v spomin. Krivca so našli šele po dveh letih, z njim pa tudi sliko. Peruggia jo je namreč poskušal prodati nekemu italijanskemu trgovcu z umetninami, ki pa je sliko seveda takoj prepoznal, sum pa se mu je še dodatno potrdil po overjenju v firenškem Uffiziju. Krivca so prijeli, v zaporu pa je odsedel le sedem mesecev (kazen so mu znižali zaradi njegovega patriotizma, ki so mu ga šteli kot olajševalno okoliščino). Vseeno pa so v Uffiziju pripravili razstavo, na katero so uvrstili Mona Liso. Po dveh tednih so sliko vrnili v Louvre. Kot vemo, je Leonardo konec svojega življenja dočakal v Franciji (umrl je leta 1519), kamor je pripotoval s slikami, ki jih je imel namen dokončati, in zato je še danes veliko slik v lasti Francije in ne Italije.[1] Italijani pa "patriota" Peruggio še danes cenijo zaradi njegovega "pogumnega dejanja".
O sliki in upodobljenki je bilo že veliko povedanega, zato omenimo le to, da na platnu ni nobenih opaznih popravkov (restavriranj) in to je zelo redko, da je slika v tako dobrem stanju. Je pa žal doživela kar nekaj napadov. Leta 1956 je bila poškodovana, ko je neki vandal vrgel kislino vanjo. Istega leta so vanjo vrgli tudi kamen in jo poškodovali. Kasneje so mesto, kjer je nekaj barve odpadlo, restavrirali. Slika je vedno locirana v najznamenitejšem francoskem muzeju, so jo pa le nekajkrat posodili za različne razstave: leta 1962 do 1963 je bila na ogled v Washingtonu in v Metropolitanskem muzeju v New Yorku. Sprožil se je šprinkler in skoraj zmočil sliko, ki pa je k sreči bila zaščitena z neprebojnim steklom.
Takole so o gostovanju slavne slike
poročali v slovenskem časopisu Tedenska tribuna. Preberemo lahko, da so se okoli slike vedno spletale različne zgodbe in zarote.
Leta
1974 je bila posojena v Tokijo in v Moskvo. V Tokiju je neka ženska
protestirala proti Narodnemu muzeju, ker so imeli neurejen dostop invalidov,
zato je popršila rdečo barvo na sliko. Nazadnje pa je v Louvru leta 2009 neka
Rusinja stresla svojo jezo, da ni dobila francoskega državljanstva na sliko
tako, da je vrgla skodelico vanjo. V tem in zgornjem primeru je steklena
zaščita ohranila delo nedotaknjeno.
Težko
je reči, kaj je to, kar nas tako očara na sliki. Morda njen nasmešek, morda
oči, ki nam sledijo kamorkoli gremo ali pa preprosto Leonardovo mojstrstvo?
Vabljeni, da v komentar zapišete vaše mnenje!
[1] Nekoč je
bila v zbirki francoskega kralja Franca I., večina te zbirke pa je bila
prenesena v Louvre (Mona Lisa med prvimi).
O Leonardu da Vinciju sem že pisala. O njegovi Zadnji večerji preberite tu:
https://gledalkaja.blogspot.com/2020/08/leonardova-zadnja-vecerja.html
O odmevni razstavi Picasso: Črka v risbo pa lahko preberete tu: https://gledalkaja.blogspot.com/2021/12/pablo-picasso-v-ljubljani-razstava.html
Komentarji