GledalKaja

  Marsikdo ne ve, da se je šele v 19. stoletju razmahnilo navdušenje nad mojstrom Leonardom da Vincijem. V enem izmed vodičev 19. stoletja je slika Mona Lisa opisana zgolj kot »najbolj znano Leonardovo delo v Louvru«, a kaj je povzročilo, da je slika postala najbolj znano in najbolj reproducirano umetniško delo na svetu?  21. 8. 1911 je bil čisto navaden ponedeljek. A medtem ko so ljudje hodili po svojih opravkih, se je v eni izmed dvoran v pariškem Louvru dogajal rop stoletja. Morda je kdo od zaposlenih že isti dan opazil, da slika ni na svojem mestu, pa je mislil, da so jo odpeljali na fotografiranje. Naslednji dan, ko slike še vedno ni bilo na svojem mestu, pa so zagnali paniko. Izginila je znana slika Leonarda da Vincija! Kar en teden je potekala preiskava in Louvre je bil v vsem tem času zaprt. Zvrstilo se je veliko osumljencev, med njimi pesnik Guillaume Apollinaire, ki je za šalo ovadil svojega prijatelja Pabla Picassa. Prazno mesto, kjer je prej visela slika, si je od ...

Florentinčan Sandro Botticelli je eden mojih najljubših renesančnih slikarjev. Gotovo poznate njegovi sliki Rojstvo Venere in Primavero, najlepše pa so po mojem mnenju njegove Madone. O njih kdaj drugič, danes sem namreč pripravila krajšo študijo o eni najbolj zanimivih slik sploh. Gre za sliko z naslovom Mistično rojstvo, ki je s svojo ikonografijo morda najbolj komplicirana od vseh Botticellijevih del. Sandro Botticelli, Mistično rojstvo , 1500, Narodna galerija v Londonu.  Slika je Botticellijevo edino podpisano delo.   Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/The_Mystical_Nativity   Pa začnimo našo zgodbo z G irolamom Savonarolo (1452 – 1498 ). Bil je dominikanec, ki je živel in deloval v Firencah, in tako rekoč nekronani florentinski vladar od 1494 pa vse do smrti. Bil je   karizmatičen govornik in na Florentince je s svojimi pridigami vplival tako močno, da so spremenili svoje obnašanje. Sprejeti so bili recimo novi zakoni (prepoved javne okajenosti, »sodomije«...

  Zdi se, da se je o Almi M. Karlin (1889  – 1950)  začelo več govoriti šele po odmevni razstavi v Galeriji Cankarjevega doma. Velja za eno najpomembnejših popotnic, njena vloga pisateljice potopisnih romanov in ezoteričnih potopisov pa še vedno ni primerno ocenjena. V mojem blogu bom zato nekaj prispevkov posvetila tudi tej izredno zanimivi ženski, ki je med drugim leta 1913 iz Londona v rojstno Celje pripeljala zaročenca Xuja in šokirala Celjane. Xu Yonglun je menda prvi Kitajec na Slovenskem. Plakat, ki je leta 2017 in 2018 oglaševal razstavo v Cankarjevem domu. Vir: spletna stran Cankarjevega doma Alma Karlin je, preden je postala svetovna popotnica in pisateljica, med 1908 in 1914 živela v Londonu. Preživljala se je tako, da je delala v prevajalskem uradu in jezikovni šoli Miss Ainslie‘s Translation Office and School of Languages. V tem času je že govorila perfektno angleščino, italijanščino, francoščino, učila pa se je še špansko, dansko, norveško in rusko. Dodatno ...

  Vsak, ki je dal kaj nase, si je v 16. stoletju v svojem domovanju uredil lasten kabinet čudes. To je bila zbirka raznoraznih predmetov: tistih, ki so nastali v naravi ali pa kot plod človeške roke. Naštejmo jih nekaj za ilustracijo: minerali, orožje, orodje, novci, arheološki ostanki, slike in skulpture, raznorazni umetnostnoobrtni izdelki, herbariji in nagačene živali (zlasti neobičajni primerki), medicinski pripomočki in še in še.  [1] Beseda kabinet je sprva označevala »majhen stranski prostor, najprej v gradovih za shranjevanje dragocenih zbirk,« [2] vendar pa so prostori pridobili na pomembnosti in velikosti s tem, ko se je zbirka navdušenca večala. Zbirka je predstavljala ugled zbiratelja in ta je z njo pokazal svojo razgledanost, seveda samo tistim, ki jih je povabil in jim zbirko razkazal, kar je bila velika čast. V Narodni galeriji v Ljubljani se je s 1. 10. 2020 odprla razstava Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu. Na ogled je 46 umetnin, ki so bile nekoč del zb...

V enem prvih prispevkov  smo govorili o Kobilčini sliki Poletje . Povedali smo, da je z njo doživela velik uspeh, saj je pariška žirija določila, da se jo razstavi na Salonu. V prihodnjih letih je na Salonu uspešno razstavljala še dvakrat.  Spomnimo: Salon je takrat še pomenil standard francoskega slikarstva in umetniki, ki so tam želeli razstavljati, so morali dobiti odobritev žirije, ki pa je seveda imela svoje poglede na umetnost. Leta 1891, torej leta, ko se je prijavljala tudi Kobilca, je bilo na razstavo prijavljenih okoli 2800 del, med njimi je žirija izbrala 307 slikarjev z 951 deli, poleg tega še 38 kiparjev z 420 kipi. Vendar pa je večina umetnikov, ki niso bili sprejeti, inštitucijo razumela kot staromodno, zato so organizirali kar svoj Salon. »Salon zavrnjenih« je Napoleon III. ustanovil leta 1873, da bi ugodil umetnikom, ki so se pritoževali zaradi zavrnitev na ostalih salonih, njihovi prostori pa so bili tik ob akademijskem salonu (razstavljali so v prostorih zna...

  Razstava, ki sem se je najbolj veselila v letu 2020, je končno tu! V Galeriji Cankarjevega doma so v torek, 22. 9. 2020 odprli razstavo Iz oči v oči (Tête à tête) francoskega fotografa Henrija Cartier-Bressona. Bila sem tam in pred vami je poročilo. Že pri vhodu nas pozdravi Cartier-Bressonov credo. Galerijski prostor so oblikovalci tokrat prebarvali rdeče. Kakor sem se veselila omenjene razstave, sem se veselila možnosti ponovnega sodelovanja s Cankarjevim domom. Vrsto let sem namreč vodila po razstavah in tako ste me lahko našli na razstavi o Almi Karlin, spodaj omenjenega Roberta Cape, o Tomažu Lavriču in Ivanu Meštroviću, na kar treh slovenskih bienalih ilustracije in še bi lahko naštevala razstave, vendar se letos stvari žal niso razpletle tako kot sem si res od srca želela. A pustimo to za zdaj ob strani! Morda se mi kdaj še nasmehne sreča!  Pred leti je Cankarjev dom predstavil izbrane fotografije enega najpomembnejših fotoreporterjev 20. stoletja Roberta Cape , ki je...