Zdi se, da se je o Almi M. Karlin (1889 – 1950) začelo več govoriti šele po odmevni razstavi v Galeriji Cankarjevega doma. Velja za eno najpomembnejših popotnic, njena vloga pisateljice potopisnih romanov in ezoteričnih potopisov pa še vedno ni primerno ocenjena. V mojem blogu bom zato nekaj prispevkov posvetila tudi tej izredno zanimivi ženski, ki je med drugim leta 1913 iz Londona v rojstno Celje pripeljala zaročenca Xuja in šokirala Celjane. Xu Yonglun je menda prvi Kitajec na Slovenskem.
Xu Younglun.
Nekoč je Almo
med eno izmed študijskih ur vprašal, če bi se poročila z njim in Alma je
pritrdila, čeprav ni bila čisto prepričana v to, kako bosta njegov oče in njena
mama sprejela to novico. V
tem času so bile zaroke med Kitajci in Evropejkami namreč izredno redke. Xu jo
je potolažil, da oče ne bo nasprotoval »zares izobraženi Evropejki, ker bi
imela v tem primeru celo na Kitajskem možnost za nadaljnje izobraževanje in ker
bi ga ravno okoliščina, da je poročen z Evropejko, vzpodbudila k temu, da bi si
večkrat zaželel potovati na Zahod.«[1] O očetu je sicer znano le,
da je bil premožen uradnik (mandarin) in zelo bogat.
Alma Karlin z mamo Vilibaldo. V sredini stoji Kitajec Xu.
V božično-novoletnem času leta 1913 sta torej prispela v Celje, da bi Alma mami predstavila svojega novega zaročenca. Z mamo sta si bili sicer odtujeni, a Alma je upala, da ju bo ta dogodek zbližal. To se ni zgodilo, saj se je mama bolj ukvarjala s tem, »kaj bodo rekli ali mislili ljudje in sorodniki ter ta in oni,« ter »o vožnji čez Moskvo v Peking,«[2] misli o hčerini poroki z Azijcem pa se ni nikoli upirala. Govorice someščanov so Almo zelo prizadele. Takole je napisala v knjigi Sama: »Ta moja vrnitev domov je bila zame veliko razočaranje. Kakšno odvečno šušljanje, kakšna mreža laži, kakšno stokanje in cirkus, pri tem pa – če ne upoštevamo najine zaroke – med malim možem z Vzhoda in menoj ni bilo ničesar, kar bi lahko vzbujalo strah. Prav zabava me, ko se spomnim, kako mi je nekaj dni pred mojim rojstnim dnem večkrat povedal, da me bo takrat poljubil, in sicer s takšnim izrazom in pomembnostjo, kot da malemu otroku pripoveduješ o posebej lepi torti za rojstni dan. Potem je res prišel z rokami in z darilom in njegov poljub je bil poljub otroka, zelo okusen ter popolnoma brez strasti in mlačen. Ni mi bil niti prijeten niti neprijeten; pustil me je takšno, kakršno me je našel.«
Družinska hiša Alme Karlin v Celju. V spodnji okenski niši sedi Xu Yunglun, v zgornji pa vidimo Almo.
V začetku naslednjega leta je zaroko razdrla, ker naj bi ugotovila, da je v
resnici ne privlači, poleg tega pa sta si bila popolnoma različna po značajih. Tega
leta je tudi zapustila London, saj so zaradi vojne nanjo pričeli gledati
kot na avstrijsko vohunko in sovražnico. Odpotovala je v Skandinavijo, kjer se je pobližje spoznala s teozofijo in sprejela
odločitvi, da bo postala pisateljica in da bo prepotovala svet. Čez sedem let
je izšel njen prvi roman Moj kitajski ženin (v slovenščino je bilo delo prevedeno šele leta 2019), kamor je vpletla tudi lastne izkušnje, čez devet let pa je obiskala Kitajsko, o
kateri so ji pripovedovali že njeni študentje. Seveda se je izognila kraju, od
koder je prihajal 'njen mali Kitajec', kot ga je imenovala, saj se je bala, da
bi ga morda srečala.
Xu Yunglun je bil navdih za prvenec Moj kitajski ženin.
Komentarji