GledalKaja

  Kakšna čustva se sprožijo v nas, ko gledamo to sliko? Ali začutimo sočutje? Pomilovanje? Posmeh? Ali se zgražamo? Lavinia Fontana, Portret Antoniette Gonsalvas, ok. 1595, olje na platnu, 57 x 46 cm, Musée du Château, Blois. Tu ima manj kot 10 let, je elegantno oblečena za dvor. Ni karikatura! Ne gre za posmeh! To je portret. Antoniette Gonsalvas (tudi Antonietta Gonsalvus ali Gonzalez) je bila rojena ok. 1588, letnica smrti pa se ni ohranila. Bila je najmlajša izmed sedmih otrok Petrusa (v virih tudi Pedro ali Pedrus) Gonsalvasa, bolj znanega pod nazivom Divjak s Tenerifov . Desetletnega Petrusa so pripeljali na francoski kraljevi dvor k Henriku II. Dobil je dobro izobrazbo in bil leta 1559 poslan na nizozemski dvor Margarete Avstrijske, ki pa se je preselila v Parmo – in z njo njen dvor. Petrus je bil poročen, obstaja pa več različic, kdaj se je to zgodilo: 1) poročil naj bi se že v Franciji in že tam dobil družino 2) poročil naj bi se v Parmi in si tam ustvaril družino. Kakorko...

Kaj je narobe s to sliko? Vidimo štiri osebe: dve ženski in dva moška. Postavljeni so v naravo. Oba moška sta oblečena, ženska v ozadju, ki brodi po vodi, je delno slečena, ženska v ospredju, ki sedi z moškima, pa je popolnoma gola. Je edina, ki z nami vzpostavi očesni stik in nas na ta način povabi v sliko. Ali nam je ob tem prijetno ali neprijetno? Njen pogled je direkten, morda celo izzivalen, zato se lahko komu zazdi, da se v sliki skriva več kot pa je Manet v resnici želel povedati. Edouard Manet, Zajtrk na travi, olje na platnu, 1863, 208 cm × 264.5 cm, Musée d'Orsay, Pariz. Slika je ocenjena na 60 milijonov ameriških dolarjev. Meni se vedno, ko gledam sliko  Zajtrk na travi , zdi, da jo moram razšifrirati. Ali me ta ženska tako gleda, ker me izziva? Zakaj se v naslovu slike sploh pojavi beseda zajtrk? Res se na sliki pojavi nekaj hrane, a ta ni pomembna in se zanjo nihče ne meni. Si bosta oblečena moška razdelila slečeno žensko?  Slikar, ki si je sliko prvotno zamislil ...

  Adriana Maraž (1931-2015) je ena slovenskih največjih grafičnih umetnic. Ženski, ki je v tradicionalno moškem poklicu orala ledino tako v tehničnem kot motivnem smislu, so po 30 letih pripravili veliko retrospektivno razstavo v Tivolskem gradu, kjer se obiskovalec lahko samo čudi njeni moči in želji po eksperimentiranju. Odprtje razstave je bilo dobro obiskano. Na razstavi je na ogled video - daljši pogovor z umetnico. Ljubljana je letošnje poletje v znamenju Adriane Maraž. V Galeriji ZDSLU so na ogled njeni portreti, v Galeriji DLUL njene zgodnje grafike in fotografski portreti, ki sta jih med drugim naredila tudi Tihomir Pinter in Joco Žnidaršič, v Tivolskem gradu pa pregledna razstava njenih grafik. Zaenkrat sem si ogledala samo slednjo, zato lahko o njej tudi nekaj več povem. Adriana Maraž je bila rojena leta 1931 v Ilirski Bistrici. Starša sta se ločila kmalu po poroki in Adriana je »pripadla« očetu, ki jo je poslal na šolanje k šolskim sestram (nunam) v Torino. Po šo...

  What's in a name that which we call a rose? But would any other name smell as sweet?* V Padovi je na ogled gostujoča razstava del znamenitega francoskega impresionista Claudea Moneta. Približno 50 del je prišlo iz Musee Mormattan Monet in večino teh je muzeju zapustil Monetov dedič - sin Michel Monet. Razstava prikazuje različna obdobja slikarjevega življenja, vse od negotovih začetkov preko zrelega obdobja pa do slik iz zadnjega obdobja, ki delujejo že skoraj ekspresionistično. Polje z rumenimi irisi v Givernyju , olje na platnu, 1887.  Voden ogled je potekal v angleškem jeziku, saj je moja italijanščina preslaba. :-) V maju sem si ogledala gostujočo razstavo Vincenta van Gogha v Muzeju Revoltella in moram reči, da ji je postavitev te razstave precej podobna. Zdi se, da so v Italiji v zadnjih letih zelo modne projekcije znamenitih slik na tla oziroma na stene. Nekateri so nad tem navdušeni, spet drugim deluje kičasto. Blockbuster razstave vedno privabijo veliko obiskovalc...

Slika Kofetarica je ena najznamenitejših slovenskih slik, sem prepričana. Zanimivo je, da je med njo in med sliko Poletje, ki tudi velja za eno najbolj priljubljenih slovenskih slik, le leto nastanka, in vendar sta si sliki tako zelo različni. Ivana Kobilca, Kofetarica , olje na platnu, 1888, 100 x 70 cm, na ogled v Narodni galeriji. V lasti dr. Petera Hribarja iz Cerknice. Ivana Kobilca je obe sliki naslikala v svojem "münchenskem obdobju" med letoma 1881 in 1890, to je čas, ki ga je preživela v takratnem kulturno-umetniškem središču Münchnu in je pridno študirala. O sliki Poletje sem v preteklosti že pisala in če bralec_ka še ni prebrala članka, lahko to naredi sedaj:  Ivana Kobilca: Poletje   Kot sem že pisala, Kobilca kot ženska ni smela študirati s svojimi moškimi kolegi na akademiji, temveč se je lahko vpisala na zasebne slikarske šole oziroma na umetno-obrtno šolo. Izbrala je zasebno šolo, ki jo je vodil takratni znameniti slikar Alois Erdtelt, ki je predvsem slovel...

  Mednarodni grafični likovni center je pred kratkim dobil v dar segment iz obsežnega opusa umetnika Zmaga Jeraja. Zdaj so se odločili, da nekaj teh del predstavijo publiki na razstavi. Dela (gre tako za slike kot grafike in fotografije) so zanimiva, pač na tipični jerajevski način, a kar obiskovalca preseneti, je milo rečeno nenavadna postavitev. Samo dve možnosti sta: ali vas bo odvrnila ali pa popolnoma navdušila. Zmago Jeraj  (1937-2015)  je eden najpomembnejših slovenskih umetnikov, ki so vrhunec svojega ustvarjanja doživeli v 2. pol. 20. stoletja. Raziskoval je različne umetniške zvrsti in likovne tehnike, preizkusil se je denimo v ilustraciji, scenografiji, kiparstvu, grafičnem oblikovanju, filmu, najbolj znan pa je gotovo kot slikar, grafik (sitotisk) in fotograf. Na razstavi so na ogled Jerajeva dela iz zgodnjega zrelega obdobja, govorimo torej o 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. To so dela, ki so nastala kmalu po končani specialki, ki jo je opravljal pri Gab...