Lavinia Fontana: Portret Antoniette Gonsalvas

 

Kakšna čustva se sprožijo v nas, ko gledamo to sliko? Ali začutimo sočutje? Pomilovanje? Posmeh? Ali se zgražamo?

Lavinia Fontana, Portret Antoniette Gonsalvas, ok. 1595, olje na platnu, 57 x 46 cm, Musée du Château, Blois. Tu ima manj kot 10 let, je elegantno oblečena za dvor.

Ni karikatura! Ne gre za posmeh! To je portret.

Antoniette Gonsalvas (tudi Antonietta Gonsalvus ali Gonzalez) je bila rojena ok. 1588, letnica smrti pa se ni ohranila. Bila je najmlajša izmed sedmih otrok Petrusa (v virih tudi Pedro ali Pedrus) Gonsalvasa, bolj znanega pod nazivom Divjak s Tenerifov. Desetletnega Petrusa so pripeljali na francoski kraljevi dvor k Henriku II. Dobil je dobro izobrazbo in bil leta 1559 poslan na nizozemski dvor Margarete Avstrijske, ki pa se je preselila v Parmo – in z njo njen dvor. Petrus je bil poročen, obstaja pa več različic, kdaj se je to zgodilo: 1) poročil naj bi se že v Franciji in že tam dobil družino 2) poročil naj bi se v Parmi in si tam ustvaril družino. Kakorkoli, z ženo sta imela 7 otrok, 5 od tega jih je bilo prekomerno poraščenih. Dvorni znanstveniki so bili več kot zadovoljni, da so lahko primer Petrusa in poraščene družine raziskovali. In družina jim je bila na voljo. 

Petrus Gonsalvas, olje na platnu, ok. 1580, Grad Ambras, Innsbruck. Avtor je neznan.

Kakšna bolezen prekomerne poraščenosti pa je to bila? Pravzaprav gre za stanje, imenovano tudi sindrom volkodlaka, uradno pa gre za hipertrihozo, nenormalno rast las na telesu glede na količino, ki je običajno prisotna pri osebi iste starosti, rase in spola. Stopnja resnosti se lahko razlikuje od prizadete osebe. Odvečni lasje so lahko prisotni na enem delu telesa ali po vsem telesu in so lahko fini ali gosti, kratki ali dolgi. Primer družine Gonsalvas je najstarejši opisan primer te bolezni v Evropi. V tistem času je bila sprejeta z zanimanjem, kot redkost in nenavadnost. To je bil le čas kabinetov čudes. Niso jih pa menda jemali čisto enakopravno, temveč naj bi jih imeli za pol ljudi-pol živali.

Madelina Gonsalvas, olje na platnu, ok. 1580, Grad Ambras, Innsbruck. Avtor neznan. V družini so bile tri poraščene hčerke, poleg naše Antoniette še najstarejša Madelina Gonsalvas in mlajša Francesca. Madelino so poročili s trenerjem psov parmskega vojvode. Jap, s trenerjem psov! Imela sta hčerko Caterino, ki je bila prav tako poraščena. Opazite, kam so postavili vse upodobljence – ob jamo! Jamo! 

Enrico Gonsalvas, olje na platnu, ok. 1580, Grad Ambras, Innsbruck. Avtor neznan. Enrico Gonsalvas  je bil drugi sin Petrusa Gonsalvasa, prvi sin ni bil tako izrazito poraščen. Menda se je poročil z domačinko Girolamo Cintura v Capodimonteju ob jezeru Bolsena (Lazio). Tudi onadva sta imela poraščenega sina.

Antonietto so pogosto portretirali. Zdi se, da je vedno dostojno predstavljena, običajno kot del družinskega portreta. Menda je bila najbolj med vsemi otroci fizično in značajsko podobna očetu. Kot del dvora je redno sodelovala v družbenih dejavnostih. Leto smrti Antoniette ni znano, vendar je znano, da je umrla v Capodimonteju (Neapelj), tako kot njen oče.

Zdaj pa poglejmo sliko bolj natančno. Antonietta v rokah drži pismo, v katerem nam pove več o sebi in svojih koreninah: »Don Pietro, divji mož, ki so ga odkrili na Kanarskih otokih, je bil prepeljan k njegovi najsvetlejši visokosti Henriku, francoskemu kralju, od tam pa je prišel k njegovi ekscelenci vojvodi Parmskemu. Od tam [prihajam] jaz, Antonietta, in zdaj me je mogoče najti v bližini na dvoru Lady Isabelle Pallavicine, spoštovane Marchese iz Soragne.«

S slikarko Lavinio Fontana sta se morda srečali prav v Parmi in jo je prav tu morda tudi portretirala. Zdi se, da kot da bi slikarka čustveno pristopila k modelu. Morda jo je tudi zato polepšala (idealizacija, ki je sicer značilna za portrete), a hkrati ne zakrije njene poraščenosti, saj natančno naslika goste dlake na obrazu.

Kakšna čustva se sprožijo v nas, ko gledamo sliko zdaj, ko poznamo vsaj košček upodobljenkine zgodbe? Nam je bližje? Čutimo usmiljenje do nje in njene družine? Morda občudovanje? Spoštovanje?

Za konec pa še to. Mama Francesca Gonsalvas je bila menda zelo lepa ženska, kot nam pokaže tudi spodnji portret. Menda je prihajala iz Pariza in bila služabnikova hči. Ni znano ali je šlo za poroko iz ljubezni ali pa je šlo za prisilo na dvoru (morda celo za kakšen eksperiment v zabavo plemstvu). Zgodba zakoncev Gonsalvas je morda navdihnila zgodbo Lepotica in zver.

Francesca Gonsalvas, olje na platnu, ok. 1580, Grad Ambras, Innsbruck. Avtor neznan.



Več o kabinetu čudes si lahko prebereš tu: Praška razstava v Narodni galeriji in Giuseppe Arcimboldo in njegove znamenite slike.


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mila Kačič in Jakob Savinšek

Rubensova slika Ugrabitev Levkipovih hčera

Kdo je bil Willy Gretor, nenavadni ljubimec Ivane Kobilca?