GledalKaja

Moderna galerija je imela sprva tri vhode, dva sta ostala do danes (glavni vhod in službeni vhod z zadnje strani, kjer je tudi klančina in je dostop namenjen invalidom), tretji je bil s Prešernove (prav tako službeni vhod, dostop do delavnic in fototeke v pritličju), danes ga ni več.  Skozi glavni vhod nas pot popelje v glavno avlo in nato naprej do osrednje dvorane. Dvorane so simetrično razporejene   na levi (danes tu stalna postavitev Kontinuitete in prelomi ) in desni strani (prostori, namenjeni občasnim razstavam). V najvišjem delu galerije so pisarne, včasih pa je bila tudi knjižnica, ki se je po letu 2011 preselila na novo lokacijo Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (druga izpostava Moderne galerije). V stavbi je imel stanovanjce tudi hišnik. Ravnikar je bil zelo pozoren na to, komu bo stavba namenjena. Izbral je nizki kubus in preglednost tako da obiskovalcu omogoči ležeren sprehod po galeriji. Poskrbel je tudi za ogrevanje in prezračevanje galerije. Ravnikar je v ...

  Takole ob izteku leta 2023, ki so ga oklicali za Ravnikarjevo leto, saj letos mineva 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, vam bom povedala eno resnično zgodbo – v dveh delih. Edvard Ravnikar (1907 - 1993) To je zgodba o Edvardu Ravnikarju in o gradnji Moderne galerije. Edvard Ravnikar je bil rojen leta 1907 in že kmalu se je odločil študirati slikarstvo. Oče je bil strogo proti temu, saj je rekel, da ta poklic nima nobene perspektive. Mladi Ravnikar se je zato odločil za študij arhitekture. V nekem intervjuju je dejal, da če bi vedel, da je mojster Plečnik takrat že poučeval na Tehnični fakulteti v Ljubljani, bi se zagotovo odločil za študij tu, a šel je na Dunaj. Po študiju arhitekture na Dunaju se je vrnil v Ljubljano, se vpisal na Tehnično fakulteto, študiral in diplomiral pri Plečniku. Prihodnjih nekaj let sta sodelovala (Ravnikar kot pomočnik v biroju). V tem času je Plečnik delal na velik projektu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Ravnikar je bil zado...

  3. december je neformalen praznik, ki ga obeležujemo na dan rojstva Franceta Prešerna. Na ta dan muzeji in galerije med 10h in 18h odprejo svoja vrata in povabijo na brezplačen ogled stalne zbirke, morda pa tudi občasne razstave. Letos praznik sovpade s prvo nedeljo v mesecu, kar lahko pomeni samo – dvojno zabavo? Poglejmo, kaj se bo dogajalo v Ljubljani! Začnimo z Moderno galerijo! V Moderni galeriji je na ogled razstava Vedno na voljo (Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije) , ki že od samega začetka buri duhove v slovenskem kulturnem okolju, čeprav sama razstava sama zase v resnici ni problematična. Dobro, razstavljenih je nekaj del, ob katerih dvignemo obrv in se spogledamo, a to je pač značilno za sodobno umetnost. Brezplačno vodstvo po   razstavi bo ob 12:30, vodil bo kolega Kristjan Sedej. Vedno znova navdušuje tudi stalna zbirka Kontinuitete in prelomi , kjer lahko najdete naše impresioniste Jakopiča, Groharja, Sternena in Jamo, pa seveda brata K...

  V Narodni galeriji se je v začetku oktobra odprla razstava del Ivana Zajca, slovenskega kiparja (1869-1952). Zajec je bil sodobnik naših impresionistov in pogosto so skupaj razstavljali pod imenom Sava. Ivan Zajec je bil rojen leta 1869 v Ljubljani. Kiparstvo je študiral in delal na Dunaju in v Parizu. Ko se je za krajši čas ustavil v Münchnu, je tam spoznal Antona Ažbeta, ki je ravno v tem času odpiral svojo zasebno risarsko in slikarsko šolo. Tam je verjetno spoznal tudi Riharda Jakopiča, ki je Zajca kasneje povabil v umetniško društvo Sava. Ivan Zajec je res ogromno delal, a saj je moral, da je preživel. Trud se mu je dobro obrestoval. Ko je leta 1899 sodeloval na natečaju za postavitev Prešernovega spomenika v Ljubljani, so izbrali prav njegov projekt. Čez 6 let je kip skupaj s sporno muzo in Fabianijevim podstavkom končno na ogled vsem. Briljantni Hinko Smrekar je naredil karikaturo slovenskih likovnih umetnikov. Zajec je predstavljen kot pek, ki je pekel (beri: štancal ...

  Hieronymus Bosch, Triptih z vrtom naslad , 1490–1510, olje na lesu, Muzej Prado, Madrid. Delo je ocenjeno na 40 milijonov dolarjev. O slikarju Hieronymusu Boschu (1450-1516) ni veliko znanega. So pa ugotovili, da njegov priimek izhaja iz njegovega rojstnega kraja Hertogenbosch ('Knežev gozd') (severni Brabant), ki se običajno imenuje "Den Bosch" ('gozd'). Po starem očetu je podedoval družinsko obrt, oče pa je bil bolj ambiciozen – deloval je kot umetniški svetovalec mestne bratovščine Naše ljube Gospe, katere del je bil kasneje tudi naš Bosch. Ker je bil dobro preskrbljen, Bosch  v primerjavi z drugimi slikarji ni čutil pritiska ugajati naročnikom in je torej bolj sproščeno izbiral motiviko. In kakšna motivika je to bila! Večinoma je izbiral teme, ki so zanimale njega. Človek bi pomislil, da je slikal pod vplivom ali pa da je imel težave s psihičnim zdravjem. A preciznost, posebna pozornost, namenjena detajlom in občutek za barvno kompozicijo dokazujejo, ...