GledalKaja

  Ste že slišali za slikarja Antona Ažbeta? Še nikoli? Tudi njegove najbolj znane Zamorke ne poznate? No, potem pa je skrajni čas, da ga spoznate! Že v uvodu je treba povedati, da velja Anton Ažbe (1862 – 1905) za enega najboljših slovenskih pedagogov druge polovice devetnajstega stoletja. Vplival je na celo generacijo slikarjev in kiparjev, omenimo naj naše impresioniste, srbsko slikarko Nadeždo Petrović in začetnika abstraktnega slikarstva Vasilija Kandinskega. Bil je ista generacija kot so slikarji Ivana Kobilca, Ferdo Vesel in Jožef Petkovšek. In v nekem momentu so se vsi štirje znašli v Münchnu, takratni evropski prestolnici umetnosti. Fotografija, na kateri je Anton Ažbe. Posneto leta 1889. Rojen je bil leta 1862 v vasi Dolenčice nad Poljanami. Tone, kot so ga klicali, je bil šibek in v rasti zaostal, bolehen in telesno malo pohabljen. Ažbeta so poslali v Celovec, da bi se izučil za trgovskega vajenca. Učil se je delati škrniclje, tehtati moko in sladkor. A tam ni dolgo zdrža...

  Zgodba Hinka Smrekarja (1883 – 1942) je, po mojem mnenju, ena najbolj tragičnih v slovenskem prostoru. Umetnik, ki se je celo življenje boril za preživetje, ki si je želel, da bi ga ljudje razumeli in ga cenili, je na koncu za svojo odkritosrčnost in   brezkompromisnost plačal z življenjem. V Narodni galeriji so se odločili, da bodo slavili njegovo življenje, zato so se mu poklonili z obširno razstavo. Ta lepo zaokrožuje  ljubljanske razstave, ki so v ospredje postavile ilustracijo: poleg Smrekarja sta na ogled 14. Slovenski bienale ilustracije in Picasso: Črka v risbo. O vsem tem sem že pisala - povezave do mojih recenzij najdete na koncu tega članka. Avtoportret, 1939.   Morda malenkost bolj pregledna razstava, kot je bila prejšnja prikazuje Smrekarjevo delo med letoma 1918 in 1942. Človek kar ne more verjeti, kako ustvarjalen človek je bil. Že na prvem delu smo videli raznorazna čarobna bitja (v ospredju so bile čarovnice in bitja iz nočnih mor), ki so prilezla ...

  Letos poteka že 14. slovenski bienale ilustracije, kjer se splošni javnosti predstavi izbrana ilustratorska produkcija. Letošnja žirija v sestavi Tatjana Pregl Kobe, Zvonko Čoh, Petra Černe Oven, Silvan Omerzu in Nina Pirnat Spahić (to je zadnja razstava te kustosinje, ki je vrsto let delala v Cankarjevem domu) je izbrala največ del do sedaj. Med 126 deli je izbrala namreč kar 81 del in tudi nagrad je bilo letos podeljenih največ – kar štirinajst. Tudi letos se je, tako kot na preteklih bienalih, pokazalo, da je naša ilustratorska produkcija izredno kvalitetna. Tako najdemo bisere med poljudno-znanstveno, otroško, politično obarvano ilustracijo (tu mislim tudi karikature), ilustracijo, ki se pojavlja v pesniških zbirkah ali v strokovni literaturi. Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo je prejel Daniel Demšar, nagrado Hinka Smrekarja pa Lila Prap.   Prejemnik nagrade za življenjsko delo je že tradicionalno predstavljen v posebnem delu galerije. Daniel Demšar (1954, Ma...

  Po spletu nesrečnih okoliščin v mesecu septembru, ko je na večer slavnostne otvoritve poplavilo prostore Moderne galerije, ki se je pred tednoma končno spet odprla za obiskovalce, so se odločili, da razstavo Picasso: Črka v risbo preselijo v prostore Muzeja sodobne umetnosti Metelkova. Pablo Picasso (1881 – 1973) je bil umetnik, za katerega se zdi, da mu nikoli ni pojenjal umetniški navdih. Lotil se je slikanja, keramike, grafike, skulptur in nenazadnje tudi knjižnih ilustracij. Na razstavi je predstavljenih 7 knjig, za katere je Picasso naredil ilustracije. Večino avtorjev besedil je tudi osebno poznal. Max Jacob, denimo, je bil njegov prijatelj in je devetnajstletnega Picassa, ki je bil novinec v Parizu, predstavil pesniku Guillaumu Apollinairu (pred časom sem pisala o tem, kako je Apollinaire zagodel Picassu, ko ga je zatožil policiji, da je ukradel slavno Mona Liso: https://gledalkaja.blogspot.com/2020/12/primer-izginule-slike.html ), ta pa ga je nato predstavil Georgesu Bra...

  3. december je neformalen praznik, ki ga obeležujemo na dan rojstva Franceta Prešerna. Na ta dan (letos pade na petek) muzeji in galerije odprejo svoja vrata in povabijo na brezplačen ogled stalne zbirke, morda pa tudi občasne razstave. Ponekod pa so se odločili, da petek povežejo kar s prvo nedeljo v mesecu, ko so obiski kulturnih inštitucij tako ali tako brezplačni – torej je vstop brezplačen kar tri dni! Poglejmo, kaj se bo dogajalo v Ljubljani! ·        Galerija Cukrarna : kdor še ni bil v Cukrarni , lahko sedaj izkoristi priložnost in se sprehodi po prenovljeni stavbi, ki je sedaj namenjena sodobni umetnosti. Odprta bo med 10h in 19h v petek, soboto in nedeljo.  Več tu:  https://cukrarna.art/sl/program/dogodki/28/2021-12-03/10-00/ta-veseli-dan-kulture/ Slika ni moja, je iz  https://www.odprtehiseslovenije.org/objekt/galerija-cukrarna/ ·        Muzej sodobne umetnosti Metelkova : sodobne umetniške pr...