Edvard Munch: Krik

 Ali ste vedeli, da Krik ni en sam, temveč jih je Munch naredil vsaj 49? Res je. Znane so študija iz 1893, ki jo danes hranijo v Munchovem muzeju, Krik iz 1895, ki je bil pred leti kupljen v 12 minutah za rekordnih 120 milijonov dolarjev in je v zasebni lasti, Krik iz 1910, tudi ta je danes v Munchovem muzeju, ter lepo število litografij, ki jih je naredil sam mojster in jih nekaj od tega celo koloriral. Najbolj znana pa je verjetno prav naša različica, ki jo hranijo v Narodni galeriji v Oslu.

Edvard Munch, Krik, olje, tempera, pastel in voščenka na lepenki, 91 cm × 73.5 cm, 1893, Narodna galerija, Oslo. Ocenjeno na več kot 120 milijonov dolarjev.

Nekdo je nekje zapisal, da je Munchov Krik "ikona moderne umetnosti, Mona Lisa našega časa." Zakaj je sodobni človek tako ponotranjil ta motiv? Morda zato, ker je Munch v nekaj potezah zajel naše bistvo - univerzalno tesnobo sodobnega človeštva?

Razen diagonale, ki predstavlja most, se na sliki pojavijo krivulje, ki predstavljajo morje, fjord in nebo. Naslikane so tri figure, a nobena izmed njih ni posebno natančno naslikana. Stilizirana figura v ospredju gleda proti nam, a ne gleda nas. Figura kriči in zdi se, da se v tem momentu ne zaveda ničesar, niti spremljevalcev za njo ne. Osebi v ozadju kot da se ne zavedata ničesar in hodita v nasprotno smer. Človeka v ozadju sta indiferentna, ukvarjata se z drugimi stvarmi in nista pozorna na osebo v prvem planu in na njegove občutke. To, kar šokira ali prizedane enega človeka, drugega morda sploh ne gane. Morda pa sploh ne gre za to, da kriči figura v ospredju, ste pomislili na to? Morda kriči nebo/narava in si človek poskuša zamašiti ušesa?

Že pred leti so odkrili, da se na vrhu slike skriva napis "To je lahko naslikal samo norec!" Mislili so, da gre za vandalizem, vendar so ugotovili, da je to napisal avtor sam. Morda je to napisal v jezi, kot reakcija na odziv publike. Publika je na razstavi leta 1895 komentirala, da ima avtor gotovo duševno bolezen, saj drugače ne bi mogel naslikati take slike. Pri tem so komentirali tako vsebino kot sam slog (mimogrede, slika, skupaj s tistimi Vincenta van Gogha, velja za protoekspresionistično delo).

Motiv naj bi nastal pod vplivom prizora iz resničnega življenja: Munch se je s prijateljema sprehajal ob sončnem zahodu, ko se je nebo obarvalo krvavo rdeče. Takrat, je zapisal v svoj dnevnik, je "začutil sem krik, ki je šel skozi naravo; zazdelo se mi je, da sem slišal krik. Naslikal sem to sliko, naslikal sem oblake kot dejansko kri. Barva je kričala. To je postal Krik."

Nad Krikom so navdušeni tudi lopovi

Leta 1994 so naš Krik ukradli iz Narodne galerije v Oslu. Tatovi so pustili listek z napisom "Hvala za slabo varovanje." Ker galerija ni želela plačati odkupnine en milijon ameriških dolarjev, se je norveška policija povezala z britansko policijo ter Muzejem Getty – sodelovanje je dalo ugoden rezultat, sliko so našli 3 mesece kasneje. Šele januarja 1996 je bil proces in tatovi so bili obtoženi, a kazen ni zdržala: obramba je dokazala, da so britanski agentje na Norveško vstopili pod lažnimi imeni.

 

Podoba Munchovega Krika nas spremlja na vsakem koraku, pa se tega morda niti ne zavedamo.