Objave

Leonardova Zadnja večerja

Slika
V povezavi z znamenito poslikavo obstaja duhovita legenda, ki gre takole: Leonardo da Vinci je na njej delal skoraj tri leta, zato se je predstojnik samostana pritožil. S tem je razjezil velikega mojstra, ki je vodilnim nato razložil, zakaj dela tako počasi: imel naj bi težave najti primeren model za Judo, saj naj nihče ne bi imel tako zlobnega obraza, da pa bo zdaj ves navdihnjen uporabil poteze tistega, ki se je pritožil zaradi zamude. V resnici je renesančni polihistor Leonardo res slikal zelo počasi in pogosto je sredi dela izgubil zanimanje in ga ni nikoli dokončal. Zato ni čudno, da mu je v celoti ali delno  [1] pripisanih le petnajst del. Zadnja večerja je eno najznamenitejših del, ki jih je mojster dokončal. Naročnik je bil milanski vojvoda Ludovico Sforza, ki je Leonardu naročil poslikavo ob prenovi tako cerkve kot dominikanskega samostana Santa Maria delle Grazie. Vojvoda je prostor želel spremeniti v mavzolej za družino Sforza, vendar se to ni uresničilo. Tako je danes...

Vse barve Fride Kahlo

Slika
Frida Kahlo, ena najpomembnejših umetnic našega časa, je življenje preživela obkrožena z barvami: sijoče in sočne barve najdemo v njenih slikah, pozornost pa je vedno namenjala tudi barvam svojih oblačil. Leta 2012 so v mehiški prestolnici prvič pripravili razstavo njenih oblačil, kozmetike in nakita, ki so bili ves čas shranjeni v kopalnici njene hiše (danes Muzej Fride Kahlo). Fridin mož Diego Rivera je namreč želel, da je dostop do njenih zasebnih stvari omogočen petnajst let po njeni smrti. V resnici pa se je to zgodilo šele po preteku petdesetih let. Frida Kahlo (1907 – 1954) je bila mehiška slikarka, ki je največ navdiha za svoje slike dobila prav iz svojega življenja. To je bilo zaznamovano s številnimi nesrečami. Že kot deklica je zbolela za otroško paralizo in od takrat naprej je bila njena desna noga krajša in tanjša od leve. Zaradi slabše prekrvavitve v njej je imela kronične bolečine. Ko je bila stara osemnajst let, je doživela hudo prometno nesrečo, v kateri je imela zloml...

3. marca 2020 je minilo 20 let od smrti ene največjih slovenskih pesnic Mile Kačič

Slika
Govorimo seveda o Mili Kačič.  Za časa svojega življenja je izdala pet pesniških zbirk, po njeni smrti pa so izšle še tri in dva prevoda v angleškem in hrvaškem jeziku. Prva, imenovana  Neodposlana pisma , je izšla že leta 1951, to je kar dve leti pred izidom zbirke  Pesmi štirih , s katero so v intimistične vode zapluli Kajetan Kovič, Janez Menart, Ciril Zlobec in Tone Pavček. Fotografijo je posnel Tihomir Pinter leta 1993.  Od pesnikov se je po drugi svetovni vojni pričakovalo, da bodo vzgajali množice in kazali pot v prihodnost, ki je optimistična in vesela, vendar pa je država v petdesetih letih prejšnjega stoletja pričela dopuščati modernizem. Če je poezija poprej gradila na popolni zlitosti med posameznikom in družbo, se to počasi prične spreminjati in v ospredje stopi posameznik s svojimi intimnimi občutenji. In tu se tudi prične naša zgodba pesnice Kačičeve, ki je sprva še sramežljiva in negotova. Njena poezija se ji je zdela manjvredna, zato je...

Rafaelove Tri gracije

Slika
Če smo lansko leto praznovali petsto let od smrti Leonarda da Vincija, je leto 2020 namenjeno slikarju Rafaelu. Edino prav je, da spoznamo njegova najlepša dela. Danes si bomo ogledali njegovo sliko Tri gracije.  To je bilo prvič, da je Rafael upodobil ženski akt (golo telo) iz vseh smeri.   Rafael, Tri gracije , 1504–1505, olje na platnu. Slika je na ogled v Muzeju Condé v Chantillyju.  Motiv treh gracij izhaja iz antike. V grški mitologiji so jih imeli za boginje narave, lepote, plodnosti in človeške ustvarjalnosti. Homer je zapisal, da so bile Afroditine družice. Gracije iz vile v Pompejih, 1. stoletje našega štetja, stenska poslikava.  Akt je bil v srednjem veku prepovedan in slikar je potreboval zelo dober izgovor, da ga je smel naslikati. Tak izgovor je navadno prišel v obliki mitološke teme ali biblijskega prizora. Afrodita je bila gola rojena iz morske pene, torej je slikar v nobenem primeru ni mogel naslikati oblečeno. Iz Paradiža izgnana Adam in Eva sta, ko...

Nismo poslednji! Dachauska izkušnja Zorana Mušiča

Slika
Letos mineva 75 let odkar so Američani osvobodili ujetnike taborišča Dachau. Med njimi je bil Slovenec Zoran Mušič, ki je tam preživel kar šest mesecev. Spada med naše najpomembnejše slikarje in je s svojimi cikli Konjičkov, kraških in dalmatinskih motivov zaslovel tudi širše. Najbolj znan pa je morda prav njegov cikel slik  Nismo poslednji . Mušič je v taborišču delal kot strugar v tovarni orožja. Umetniško znanje diplomiranega slikarja so hitro prepoznali nemški stražarji, ki jih je Mušič portretiral, po fotografijah pa je naredil tudi portrete njihovih deklet in žena. Po njegovem pričevanju naj bi ga za dobro opravljeno delo kdaj pa kdaj nagradili s piščančjim bedrom. Mušič ni bil edini tak primer, čigar nadarjenost so prepoznali stražarji: izpričano je, da so naročali risbe in slike pri slikarju in profesorju Aldu Carpi, ki je bil deportiranec v Gusnu. Naročali so družinske portrete in italijanske krajine, ki jih je slikal po spominu. Carpi je esesovcem želel naslikati taborišč...

Ivana Kobilca: Poletje

Slika
Slika Poletje je gotovo ena najlepših in najpomembnejših slik v slovenski zgodovini. Visi v Narodni galeriji in je glavni izmed razlogov, zakaj Slovenci najraje obiščemo prav Ravnikarjev del galerije, kjer so razstavljena dela 19. in 20. stoletja. Ljubljančanka Ivana Kobilca je bila svetovljanka, a med kraji, ki jih je imela najraje, je bila gorenjska vas Podbrezje. Ivanina mama Marija Škofic (tudi Škofič) je bila doma z Britofa pri Podbrezjah in slikarka se je z veseljem vračala sem tudi med večletnim bivanjem v tujini. Leta 1889 je prav v tem kraju pričela slikati sliko Poletje , dokončala pa jo je naslednje leto.  Ivana Kobilca, Poletje , 1889-1890, olje na platnu. Vir: spletna stran Narodne galerije Kot je znano, si je pri delu pomagala s fotografijo. Ni pa bila edina, ki je to počela: slikarji so si v tem času pomagali s fotografijo, ki je pričela nadomeščati skice. Naredila je kar nekaj fotografij in vidimo lahko, da se v marsičem razlikujejo od končne slike: zdi se, da je iz...

Pozdrav in uvod

Slika
Andy Warhol, Rože, 1970. Odkar pomnim, se zanimam za umetnost.  Že kot osnovnošolka sem hodila v Moderno galerijo na retrospektivne razstave in sanjala, da bom nekoč tudi jaz delala v galeriji. Umetnost dviga duha k višku, v to trdno verjamem.  Na mojem blogu boste dobili informacije o trenutnih in preteklih razstavah in o umetnikih, ki delujejo na različnih področjih. V vas želim prebuditi občutek za lepo in skupaj se bomo naučili, kako »brati« določena dela in kako razumeti določene umetnike, ob vsem tem pa boste dobili še vrsto zanimivih informacij, ki jih boste lahko delili  tudi  z vašimi prijatelji. Zelo vesela bom tudi vašega odziva, zastavljenih vprašanj in tehtnih komentarjev.