3. marca 2020 je minilo 20 let od smrti ene največjih slovenskih pesnic Mile Kačič

Govorimo seveda o Mili Kačič. Za časa svojega življenja je izdala pet pesniških zbirk, po njeni smrti pa so izšle še tri in dva prevoda v angleškem in hrvaškem jeziku. Prva, imenovana Neodposlana pisma, je izšla že leta 1951, to je kar dve leti pred izidom zbirke Pesmi štirih, s katero so v intimistične vode zapluli Kajetan Kovič, Janez Menart, Ciril Zlobec in Tone Pavček.


Fotografijo je posnel Tihomir Pinter leta 1993. 

Od pesnikov se je po drugi svetovni vojni pričakovalo, da bodo vzgajali množice in kazali pot v prihodnost, ki je optimistična in vesela, vendar pa je država v petdesetih letih prejšnjega stoletja pričela dopuščati modernizem. Če je poezija poprej gradila na popolni zlitosti med posameznikom in družbo, se to počasi prične spreminjati in v ospredje stopi posameznik s svojimi intimnimi občutenji. In tu se tudi prične naša zgodba pesnice Kačičeve, ki je sprva še sramežljiva in negotova. Njena poezija se ji je zdela manjvredna, zato je potrebovala veliko spodbude, da je pridobila na pesniški samozavesti. Pri tem ji je pomagal akademski kipar Jakob Savinšek, ki je tudi sam pesnil. Pred letom 1953 je bila med prvimi, ki je združevala romantično in telesno ljubezen v obdobju, ko so številni na to gledali kot na manjvredno. Njene pesmi so bile ravno zaradi takšnega pristopa označene kot pornografske, v njih pa v resnici prevladuje poudarjena čutnost, pa tudi telesna in duhovna predanost nasprotnemu spolu.

Kot predlog za branje zato letošnje poletje priporočam njen prvenec, ki ga je posvetila ljubezni njenega življenja. »Jakobu Savinšku, ki je dal smisel in ceno mojemu življenju,« se glasi posvetilo. Pokukajmo v navdihujoč in zapleten odnos med dvema velikima umetnikoma!


#jakobsavinšek #milakačič 


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mila Kačič in Jakob Savinšek

Slika
Pesnica in igralka Mila Kačič je imela deset let mlajšega kiparja Jakoba Savinška zelo rada. Kljub temu da je umrl že leta 1961 je do svoje smrti mislila nanj in mu posvetila večino svojih pesmi. A zaljubila sta se šele na drugi pogled. "Tisti večer, ko sem ga spoznala, ni name nobenega takega groznega vtisa naredil. Potem je zelo zbolel in ga mesec in pol nisem videla. Po tistem sem ga srečala na cesti, ko sem enkrat šla iz Opere. Mrak se je delal, pa mi je prišel nasproti. Strašno shujšan. Ustavila sva se, rekla sem: "Zdaj ste se pa pozdravili?" "Ja, sem se, do gotove mere," je odgovoril in sva oba utihnila. Tega trenutka ne bom nikoli v življenju pozabila. Stala sva in se gledala in skozi moje možgane je šlo samo: "Temu človeku sem zapisana do smrti." Samo ta misel. Nakar je on rekel: "Vas grem lahko spremit domov?" Sem rekla: "Prosim." In me je spremil do doma. Vem, da sva šla mimo Opere, skozi tisti park, kjer je grobnica naši...
KLIKNI ZA VEČ

Rubensova slika Ugrabitev Levkipovih hčera

Slika
'Ugrabitev' je evfemizem za posilstvo. Zakaj se je slikar Peter Paul Rubens lotil takšnega, za današnji čas tako provokativnega motiva? V kratki študiji (krajšo študijo sem pred časom objavila tudi o Botticellijevem Mističnem rojstvu ), ki sem jo pripravila, se bomo dotaknili možnih interpretacij motiva. Peter Paul Rubens, Ugrabitev Levkipovih hčera , 1615-1618, Stara pinakoteka, München. Pa začnimo z opisom slike! V središču dogajanja na sliki Ugrabitev Levkipovih hčera so naslikane štiri osebe, za njimi dva konja in dva amoreta. Dva moška, od tega eden sedi na konju, drugi pa stoji na tleh, si podajata eno izmed deklet, medtem ko drugo dekle, postavljeno v zvitem klečečem položaju na tleh, močno drži tisti moški, ki stoji na tleh. Osebe so čudno zvite, tako, da ena drugo pogosto prekrivajo in da se določeni deli telesa ne vidijo. Prva figura, ki nam pade v oči, je oseba na sredini slike, to je ženska, ki si jo moška podajata. Moški na konju jo drži za noge, moški na tleh pa...
KLIKNI ZA VEČ

Kdo je bil Willy Gretor, nenavadni ljubimec Ivane Kobilca?

Slika
  Ivana Kobilca se je nekoč nesmrtno zaljubila. Njenemu izbrancu je bilo ime Willy Gretor in bil je karizmatičen, izobražen, nadarjen in iznajdljiv. Edino, kar je kvarilo odnos, je bila njegova nezmožnost ostati zvest. Kobilci je zlomilo srce, ko je izvedela, da njena prijateljica pričakuje otroka z njim, z drugo prijateljico pa se je poročil. Ivana Kobilca v času prvega bivanja v Parizu, 1891, digitalno obdelan posnetek. Vir: Facebook stran Ivana Kobilca, Narodna galerija Leta 1891 je Ivana Kobilca poslala svojo sliko Poletje na Salon. Ko je bila ta uspešno sprejeta, je tudi sama iz Münchna pripotovala v takratno kulturno in umetniško prestolnico - Pariz. V Münchnu je Kobilca obiskovala zasebno slikarsko šolo za ženske, saj v tistem času niso smele študirati na Akademiji. Zakaj ne? Eden izmed predmetov je vključeval vaje v risanju golega telesa (kar je bil seveda nujen pogoj za uspešno upodabljanje celopostavne figure) in zato se za mlade dame nikakor ni spodobilo, da bi se udelež...
KLIKNI ZA VEČ