Ravnikarjevo leto 2023 (drugi del)

Moderna galerija je imela sprva tri vhode, dva sta ostala do danes (glavni vhod in službeni vhod z zadnje strani, kjer je tudi klančina in je dostop namenjen invalidom), tretji je bil s Prešernove (prav tako službeni vhod, dostop do delavnic in fototeke v pritličju), danes ga ni več. 

Skozi glavni vhod nas pot popelje v glavno avlo in nato naprej do osrednje dvorane. Dvorane so simetrično razporejene  na levi (danes tu stalna postavitev Kontinuitete in prelomi) in desni strani (prostori, namenjeni občasnim razstavam). V najvišjem delu galerije so pisarne, včasih pa je bila tudi knjižnica, ki se je po letu 2011 preselila na novo lokacijo Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (druga izpostava Moderne galerije). V stavbi je imel stanovanjce tudi hišnik.

Ravnikar je bil zelo pozoren na to, komu bo stavba namenjena. Izbral je nizki kubus in preglednost tako da obiskovalcu omogoči ležeren sprehod po galeriji. Poskrbel je tudi za ogrevanje in prezračevanje galerije.

Ravnikar je v glavni avli uporabil lehnjak. Ohranjeni so tudi računi za lestence, a se ne ve, za kam točno so bili namenjeni, in kdaj so jih s tam odstranili.

Na fasadi Moderne galerije (zgornja slika) je opazna izmenjava fino in grobo obdelanih kamnitih plošč, reminiscenca na v prejšnjem članku omenjen NUK (spodnja slika)?

Ljubljančani že od nekdaj obožujemo naš park Tivoli. Ko ga je v svoje roke dobil Jože Plečnik in skozenj potegnil promenado, pri tem pa izsekal veliko starih močnih dreves, smo mu to hudo zamerili, opustošen prostor smo žaljivo poimenovali Sahara. A ravno ta promenada je postala eno glavnih družabnih omrežij v času, ko ljudje niso niti sanjali o Instagramu in Tik-Toku. Od gradu Tivoli mimo Jakopičevega paviljona, Pravoslavne cerkve in Narodnega doma nas pot popelje direktno v center mesta. Cankar se je odločil, da želi »svojo« stavbo (simbolno) locirati prav na tej osi. Pred Moderno galerijo je včasih potekala promenada s krasnim drevoredom, na sredini pa je Plečnik postavil še svoje znamenite ulične svetilke. Veduta tega dela mesta se je za vedno spremenila po letu 1960, ko so porušili Jakopičev paviljon in zgradili železnico, kasneje pa še Tivolsko cesto, in naredili podhod, ki je hočeš-nočeš postal ločnica med mestom in naravo. Moderna galerija izpade skorajda odd man out takole na robu.

Nekaj Plečnikovih uličnih svetilk stoji na svoji lokaciji še danes.

Prav tako je Ravnikar tik pred Moderno galerijo vstavil dva simetrično od glavnega vhoda razporejena bazena z vodo. Danes teh dveh bazenov ni več, in tudi ni znano, kdaj točno so ju odstranili in zakaj. Mislimo si kvečjemu lahko, da je bilo preveč dela z vzdrževanjem. 

Dve sliki bazenčkov, ki sem ju našla med brskanjem po arhivu.

Je bil pa arhitekt strogo proti temu, da se na fasado in stopnišče galerije postavi kipe, ki jih sam poimenuje kič. Brala sem pismo, ki ga je pisal Božidarju Jakcu, glavnemu predstavniku odbora MG, da nikakor ne dovoli tega na svoji stavbi in da bo stal za tem prepričanjem do konca.

KONEC.