Razstava Tihomirja Pinterja Umetniki v ateljejih 1980–1984

 Fotograf Tihomir Pinter je obiskoval slovenske umetnike v njihovih ateljejih - in jih tudi ovekovečil. V spodnjih razstavnih prostorih Narodne galerije se na precej majhni razstavi predstavlja plejada najpomembnejših likovnih ustvarjalcev nedavno preteklega obdobja (nekateri med njimi so danes morda po krivici nekoliko pozabljeni). Kustos Andrej Smrekar je povedal, da so razstavljeni »pomembni dokumenti slovenske kulture iz zadnje četrtine 20. stoletja.«

Levo: letos preminuli kipar Janez Pirnat, desno: slikar Silvester Komel.

Še nedolgo tega smo si v Cankarjevem domu lahko ogledali portrete svetovno znanih ustvarjalcev, ki jih je naredil slavni Henri Cartier-Bresson (KLIK za ogled recenzije razstave Tête à tête), in zdi se, da Narodna galerija nanjo odgovarja s portreti slovenskih umetnikov. Najpomembnejša razlika je morda prav v tem, da je Pinter ljudi, ki jih je posnel, postavil v njihov ustvarjalni prostor, medtem ko Cartier-Bresson temu ni nujno posvečal toliko pozornosti. Ateljeji so navadno prostori, kjer vlada umetniški kaos, umazanija, polno je materialov, dokončanih in nedokončanih del. Kakšen umetnik prav lahko brez zadržkov odpre dostop v svoj intimni svet, spet drugi se ob tem ne počuti najbolj prijetno - in celo družinskim članom ne dopušča dostopa v svojo delavnico, kaj šele novinarjem in fotografom. Tudi Tihomir Pinter, ki se je gibal v umetniških krogih (stike z umetniki je pogosto navezoval na otvoritvah razstav), ni prejemal veliko vabil za tovrstne obiske. Priložnostne posnetke je tako naredil na hitro, včasih so mu portretiranci pozirali, čeprav si je fotograf morda želel, da bi bili veliko bolj naravni. Želel je namreč ujeti že omenjeni kaos oziroma umetnika med ustvarjanjem.

Levo: Božidar Jakac je Pinterja pričakal v »bojni opremi« in med delom. Nastali so posnetki, ki Jakca prikazujejo kot garača.  Desno: podobno tudi Boris Jesih. Na razstavi najdemo tudi portrete častitljivih starejših umetnikov kot sta denimo Miha Maleš in Avgust Černigoj.

Levo: slikar Štefan Planinc je v svojih delih vseskozi blizu nadrealizmu. Zdi se, da ga je kot malce nadrealističnega ujel tudi Pinter, ko ga je posnel pod takim kotom, da glava izpade večja kot preostalo telo. Desno: grafik Riko Debenjak je fotografa pričakal urejen (ravno obratno kot Jakac in Jesih) in ob sliki, čeprav je morda bolj znan kot grafik. Ponavadi ima portretiranec sam idejo, kako želi izgledati na portretni fotografiji, kar pa ne sovpade nujno z željo fotografa.

Levo: Gabrijel Stupica je bil eden tistih umetnikov, ki jim je bila človeška prisotnost v ateljeju odveč. Pinter ga je opisal kot izredno asketskega človeka. V ozadju lahko vidimo eno njegovih nedokončanih del – pred leti je bilo razstavljeno na retrospektivni razstavi v Moderni galeriji. Desno: tako kot Stupica je France Mihelič ostajal zvest t.i. osebnim mitologijam. Morda je najbolj znan prav po svojih fantazijskih figurah, ki se približajo nadrealizmu (vidimo v ozadju).

Ženske umetnice so zastopane v manjši meri. Opazujemo lahko Dragico Čadež, Mojco Smerdu, Metko Kraševec, Doro Plestenjak in Vido Slivniker.

Razstava bo na ogled do 12. 9. 2021. Več o njej lahko preberete tu: 

https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/tihomir-pinter?id=5045  

Še to: 19. avgusta bo po razstavi vodil avtor fotografij Tihomir Pinter.