Pablo Picasso: Avignonske gospodične*
Zakaj so Picassove gospodične na
sliki tako čudne? Koga sploh predstavljajo? Na ta in druga vprašanja v zvezi z
znamenito sliko bom odgovarjala v tokratnem blogu.
Pablo
Picasso, Avignonske gospodične, 1907,
243.9 cm × 233.7 cm, Muzej moderne umetnosti, New York.
Mojster se je na sliko dolgo
pripravljal, naredil je namreč kar skoraj 100 skic, kjer se je sprva pojavljalo
več oseb kot pa na končnem izdelku. Prvotno si je zamislil zgodbo, kjer v
bordel s petimi prostitutkami vstopita dva moška: mornar in študent medicine,
ki ima s seboj lobanjo (jasno sporočilo: memento
mori). A na končni sliki moških figur ni več, vidimo namreč samo razgaljene
ženske nenavadnih oblik in obrazov.
Slika je menda nastala nastala pod
vplivom del Paula Gauguina in Paula Cezanna ter Picassovega (1881-1973) obiska
Muzeja človeštva v Parizu, kjer so slikarjevo pozornost najbolj pritegnile
afriške maske. Sam je o tem doživetju povedal tako: „Zajel me je vonj po plesni in propadanju. Prisilil sem se, da sem
ostal in si ogledal maske. Vsi ti predmeti, namenjeni čarobnim, svetim obredom,
so posredniki med ljudmi in neznanim. Takrat sem spoznal, kaj zares pomeni
slikanje. Ni estetski proces, temveč čarovnija, ki se vrine med nas in sovražno
vesolje. Z njo dobimo moč, ko vsilimo obliko svojim strahovom in svojim željam.
Ko sem to sprevidel, sem odkril svojo pot.“ To je bil čas, ko se je Zahod bolj
kot kadarkoli prej začel zanimati za afriško umetnost, ki pa so jo razumeli kot
primitivno, zaostalo. Afriške maske so požele največ zanimanja pri umetnikih
predvsem zaradi njihovih poenostavljenih oblik. Tudi obrazi upodobljenih
prostitutk nas lahko spomnijo na afriške maske. Pravzaprav bi tu lahko govorili
o napovedi kubizma, t.i. protokubizmu,
kjer se že prične prelom s tradicijo glede upodobitve telesa, slikar se ne
ozira niti na perspektivo in senčenje. Menda je Georges Braque študiral detajle
slike in nato dve leti kasneje prišel do (pravega, čistega) kubizma. V
kubističnem umetniškem delu so predmeti analizirani, razdrobljeni in ponovno
sestavljeni v abstrahirani obliki – namesto da bi upodabljal predmete z enega
zornega kota umetnik upodablja subjekt iz množice zornih kotov z namenom
predstaviti subjekt v širšem kontekstu.
Ste opazili, da ženske direktno in
kar nekako agresivno gledajo v nas? To ni sramežljiv pogled, ki vabi naše oko,
da se sprehaja po njihovih lepih telesih, ne, njihova telesa so grda, robata,
oropana vsega lepega. Te ženske nikakor niso pasivni objekti poželenja, niso
obvladovane in posedovane. One gledajo nas, mi
smo gledani. Vam je ob tem postalo
neprijetno? Slika je nastala, tako je
povedal Picasso, kot spomin na mladost, ko je prvič prišel v bordel v Barceloni.
Ali ste vedeli, da se je originalni naslov slike glasil Bordel na Avignonski ulici, vendar je
bil preveč provokativen, da bi se obdržal?
Picasso pa ni bil gotov, kako bo javnost njegovo novost
sprejela, zato se dolgo časa ni odločil, da jo razstavi. Visela je v njegovem
ateljeju in videli so jo lahko le njegovi prijatelji-umetniki, trgovci in
zbiratelji. Menda jo je celo hranil pod posteljo, zvito v rolo. Prvič jo je razstavil leta 1916 in seveda
vznemiril javnost. Sliko so označili za šok, za norčevanje iz umetnosti, za
polomijo. Mojstrov tekmec Henri Matisse je sliko označil za šalo, a na njegovi
sliki Kopalke z želvo, ki jo je
naslikal že naslednje leto, so kritiki opazili direkten vpliv Avignonskih
gospodičen. Ko je Pablo Picasso leta 1973 umrl, je ni ni zapustil Louvreu, kot
je obljubil, temveč je bila prodana na dražbi. Do leta 1939, ko je prišla v Muzej
moderne umetnosti, je zamenjala še kar nekaj lastnikov.
Komentarji