Vincent van Gogh: Zvezdnata noč (1. del)

 Slika je nastala po hudem živčnem zlomu, ki ga je Vincent van Gogh (1853-1890) doživel 23. decembra 1888. Maja naslednje leto je po poskusih samopoškodovanja prostovoljno odšel v bolnišnico Saint-Paul-de-Mausole. Spalnico je imel v drugem nadstropju, ker pa je upošteval bolnišnična pravila, so mu za nagrado neko sobo v pritličju preuredili v atelje. Poleg urejanja bolnišničnega vrta je v tem obdobju veliko časa namenil slikanju. Zvezdnata noč je bila verjetno naslikana sredi junija okoli 18. junija, to je tudi datum, ko je bratu Theu v pismu zapisal, da ima novo študijo zvezdnega neba.

Vincent van Gogh, Zvezdnata noč, 1889, olje na platnu, 73.7 cm × 92.1 cm, Muzej moderne umetnosti, New York. Vrednost slike je ocenjena na več kot 100 milijonov ameriških dolarjev.

V tokratnem blogu bom obravnavala okoliščine nastanka slike, v prihodnjem pa se bom posvetila ikonografiji.

Zvezdnata noč je edina „nočna“ slika v seriji pogledov z okna njegove spalnice. Ugotovili so, da je pogled obrnjen proti vzhodu, in da je ta pogled naslikal nič manj kot enaindvajsetkrat. V 15 od 21 različic so ciprese vidne v zadnjem planu, ki obdaja pšenično polje. Van Gogh je v 6 od teh slik pretiraval z njihovo velikostjo, tudi v Zvezdnate noči, s čimer je drevesa optično približal. „Skozi okno z železno rešetko,“ je pisal svojemu bratu Theu okoli 23. maja 1889, „vidim zaprt kvadrat pšenice ... nad katerim zjutraj opazujem sonce, ki vzhaja v vsem svojem sijaju.“ Slikar se je lotil motiva ob različnih delih dneva in v različnih vremenskih razmerah, kot so sončni vzhod, vzhod lune, dnevi, polni sonca, oblačni dnevi, vetrovni dnevi in ​​dan z dežjem. Korespondenca z bratom je bila zelo bogata in tako se je ohranilo tudi pismo iz začetka junija, kjer je Theu pisal: „Danes zjutraj sem s svojega okna videl pokrajino, še pred sončnim vzhodom, in le z jutranjo zvezdo, ki je bila videti zelo velika.“  Raziskovalci so ugotovili, da je omenjena zvezda Venera (imenovana tudi "jutranja zvezda") in da je bila spomladi leta 1889 v Provansi res dobro vidna ob zori in da je bila takrat zelo svetla. Pisal je tudi sestri Willemini in sicer je ugotavljal, da je noč barvno veliko bolj bogata kot dan, saj ko jo slikaš, uporabljaš več intenzivnejših odtenkov, kot so recimo vijoličasta, modra in zelena. Čeprav je bil van Gogh na tej točki svojega življenja razočaran nad vero, se zdi, da ni izgubil vere v posmrtno življenje. To ambivalentnost je izrazil v enem izmed pisem, potem ko je naslikal sliko Zvezdnata noč nad Rono, in priznal, da čuti ogromno potrebo po veri in zato gre ponoči ven slikat zvezde.

O bolezni Vincenta van Gogha in njeni morebitni povezavi s sliko

Nekateri umetnostni zgodovinarji pravijo, da motiv nočnega neba, posutega z bleščečimi zvezdami, ni nastal kot posledica halucinacije, temveč je povezan z van Goghovo boleznijo. Šlo naj bi za epilepsijo temporalnega režnja ali latentno epilepsijo in sicer ne tiste vrste, ki povzroča trzanje okončin in sesedanje telesa ('padajoča bolezen', kot so ji včasih rekli), temveč za duševno epilepsijo – napad uma: kolaps misli, zaznave, razuma in čustev, ki se je v celoti manifestiral v možganih in pogosto spodbudil bizarno, dramatično vedenje. Simptomi napadov so podobni ognjemetu električnih impulzov v možganih. Julija 1889 je doživel svoj drugi zlom v sedmih mesecih. Morda je bil zametek tega zloma prisoten že, ko je slikal Zvezdnato noč, tako da je bila, ker se je docela prepustil svoji domišljiji, „zlomljena njegova obramba.“

Korespondenca z bratom Theom je bila zelo pogosta in v nekem pismu je Theo brata opozarjal, da se je v Zvezdnati noči (imenuje jo „Vas v mesečini“) preveč posvetil slogu kot pa vsebini, ki bi sicer morala vzpodbujati neko čustvovanje. Vincent mu je takole odgovoril : „V svojem prejšnjem pismu praviš, da iskanje stila pogosto škodi drugim lastnostim, a dejstvo je, da čutim močno težnjo iskanja sloga. S tem mislim na bolj premišljeno in odločno risanje. Če bom zaradi tega bolj podoben slikarju Bernardu ali Gauguinu, ne morem ničesar storiti glede tega. A sem prepričan, da se boš na dolgi rok navadil.“ (Van Gogh je na omenjeno sliko barvo nanašal iz tube direktno na platno in sicer s pomočjo čopiča ter slikarske lopatice.)

Drugi del krajše študije Zvezdnate noči pride prav kmalu.